Zavetnik: proti kapi, nenadni smrti, za srečno smrt; kot zavetnika ga častita mesti Neapelj in Badolato (v Kalabriji) ter Sicilija

Atributi: bela brada

Doktor pravnih ved in cerkvenega prava se je, potem ko je zaradi lastne častihlepnosti in nečimrnosti lagal, da ne bi izgubil pravde, popolnoma spreobrnil. Postal je vzoren in pobožen duhovnik, ki ga je spoštoval ves Neapelj. Velja za enega najpomembnejših obnoviteljev katoliškega življenja v Italiji v 16. stoletju.

Ime: Njegovo krstno ime Lovrenc (mati ga je klicala Lancelot) je izpeljanka iz latinske besede laurus »lovor, lovorjeva vejica«. Ime Andrej, ki si ga je privzel kasneje, pa ima osnovo v grškem pridevniku andreios, v pomenu »možat, pogumen«.

Rodil se je leta 1521 v sicilijanskem mestecu Castronuovo,
umrl pa 10. novembra 1608 v Neaplju v Italiji.

Družina: Oče je bil Janez, mati pa Margareta, rojena Apelli. Družina je morala biti premožna, da je sinu lahko omogočila univerzitetni študij. Pri tem ga je podpiral tudi stric duhovnik.

Zavetnik: Velja za priprošnjika proti kapi, nenadni smrti, za srečno smrt; kot zavetnika ga častita mesti Neapelj in Badolato (v Kalabriji) ter Sicilija.

Skupnost: Redovno družbo teatincev je leta 1524 ustanovil sveti Kajetan Tienski. Za nalogo si je zadal pospeševati izobraževanje duhovnikov in versko življenje med ljudstvom.

Sodobniki: pater Diego Laynez, general jezuitskega reda, Kajetan Tienski, Karel Boromejski.

Posvečenje: V duhovnika je bil posvečen leta 1545, k teatincem pa je vstopil leta 1556.

Službe: Sprva je deloval kot pravnik-duhovnik pri duhovnem sodišču v Neaplju, kasneje pa je službo pravnika pustil. Škof ga je leta 1551 poslal kot reformatorja v ženski samostan v Baiano, po vstopu v red teatincev pa je deloval kot učitelj novincev. Leta 1570 je ustanovil redovno hišo v Milanu, bil nato deset let v Lombardiji (Piacenza, Milano), nato pa do smrti zopet v Neaplju.

Dela: Napisal je okoli 3000 dragocenih pisem o dušnem vodstvu, veliko spisov in traktatov s področja ascetike, biblične eksegeze in drugih ved.

Kreposti: Že kot zal in lep mladenič, ki so ga nenehno oblegala dekleta (bil je celo po krivem obtožen, da je zapeljal dekle iz neke ugledne družine), je bil velik ljubitelj čistosti. Kot odvetnik je spoznal tudi vrednost resnicoljubnosti, razdajal se je v ljubezni do bližnjega, slovel je kot pridigar, bil iskan kot spovednik in voditelj duhovni vaj. Bil je izredno vesten v izkoriščanju časa.

Upodobitve: Upodabljajo ga umirajočega pri oltarju, ko ga je pri maševanju zadela kap. Poznamo pa tudi njegov pristen portret, ki ga prikazuje kot dobrodušnega starčka z belo brado.

Beatifikacija: Papež Urban VIII. ga je 10. junija 1625 razglasil za blaženega, Klemen XI. pa 22. maja 1712 za svetnika.

Goduje: 10. novembra.

Grob: Pokopan je v cerkvi svetega Pavla v Neaplju.

Misel: »Nihče ne more svete evharistije ločiti od Jezusovega trpljenja.«