Sv. Ambrož, milanski škof in cerkveni učitelj, je škofovsko pot začel nadvse nenavadno. Ko je služboval kot državni namestnik severnoitalijanskih pokrajin, je prišel v cerkev, kjer so se prepirali pred izvolitvijo novega škofa. Eden od otrok je tedaj zaklical: »Ambrož naj bo škof!« kar so razumeli kot znamenje. Kmalu zatem je bil krščen, vse svoje imetje je razdelil ubogim, poskrbel pa je tudi za svojo temeljito teološko izobrazbo. Znan je bil po odličnih pridigah s svetopisemskimi zgledi, številnih pesmih, v bogoslužje je vpeljal ljudsko petje. Bil je goreč apostol socialne pravičnosti. Sledil je misli: »Kdor veliko bere in tudi razume, bo poln; kdor pa je poln, lahko druge zaliva.«

Nikolajev sodobnik je razmišljal prav po Miklavževo. Sledimo smeri, ki jo oba skupaj kažeta našim adventnim dnem. Napolnimo rezervoar za dobro in zalivajmo z dobroto.