Alojzij Orione je imel rad življenje v vseh odtenkih, ni se bal usmeriti koraka na obrobja, da bi le lahko naredil nekaj dobrega. Sebe je označil kot Božjega fakina, takega, ki se je v svet podajal s herojskim srcem in usmiljenim pogledom, v veri, da »Jezus ni prišel za pravične, ampak za grešnike«. To, da je otroštvo preživljal v revni, a ljubeči družini, je uvrstil na seznam podarjenih milosti. Že doma so mu privzgojili čut za zapuščene otroke, krepko pa je zavihal rokave tudi ob pomoči očetu pri tlakovanju cest. Kot duhovnik je tlakoval mnoge programe v skrbi za krščansko vzgojo mladih. Tako v Italiji kot na drugi strani oceana je ustanavljal šole, kmetijske kolonije, župnije in hiše dobrodelnosti. Rad je bil duhovnik med ljudmi in za ljudi.

Vera, ki se udejanja v konkretnih dejanjih ljubezni. Rad živeti in ljubiti. Je še kaj več od tega?