Romanje treh Slovenij na Svete Višarje, ki sta ga v nedeljo, 4. avgusta, organizirali Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, se je začelo s predavanjem umetnostnega zgodovinarja dr. Ferdinanda Šerbelja. Spomnil je, da je na tem mestu že stoletja svetilnik upanja in sobivanja ljudi različnih jezikov, v kulturni simbiozi združenih v Materi Božji. Skozi 650 let je višarsko svetišče delilo usodo svojega naroda v dobrem in hudem. Romarji, ki jih pisatelj Finžgar imenuje »junaki vere«, so na Svete Višarje prihajali v skupinah iz bližnjih krajev, z vseh koncev Koroške, Kranjske in Štajerske.

Geopolitična lega Svetih Višarij se je skozi zgodovino izražala že s tem, da so bile petkrat dodeljene različnim škofijskim administracijam med Italijo in Avstrijo. In to dejstvo ni naključje, kajti svete Višarje so na stičišču narodov, kjer jih nebeška Mati povezuje. Zato tudi Marijino podobo v najviše ležeči cerkvi na stari celini upravičeno imamo za Kraljico...