Slovenski verniki smo kar malce razvajeni, ker lahko skorajda na vsakem koraku naletimo na cerkev, kapelo ali znamenje, s katerimi je posejana naša dežela. Čeprav smo torej vajeni obilja, pa nas na Svetih gorah nad Sotlo najbolj navduši ravno to, da se na vrhu gozd­nate vzpetine gnete kar pet svetišč – poleg Marijine cerkve še štiri kapele. Na Svete gore pelje iz doline prijetna pešpot, obdana s pomladnim cvetjem, pod vrhom je slikovit križev pot, z vrha pa je tudi lep razgled.

Ko se cesta iz Bizeljskega vzpne na gozdnato Orlico, prispemo do odcepa k približno poldrugi kilometer oddaljenim Svetim goram. Če vaše noge niso več dovolj poslušne ali če v visokih petah nimajo dovolj opore, se mirno z avtom zapeljite do parkirišča pod vrhom. Drugače pa je romanje bolje začeti v dolini, da se med hojo umirimo in začutimo, da pot spreobrnjenja ni kratka in lagodna.

Bistrica ob Sotli se je nekoč imenovala Sv. Peter pod Svetimi gorami, kakor se še vedno imenuje tamkajšnja župnija. Od parkirišča pri župnijski cerkvi, ki je posvečena prvaku apostolov, krenemo po glavni cesti nazaj proti Bizeljskemu. Pred koncem naselja zavijemo pri kažipotu v desno in se za bližnjo hišo povzpnemo do asfaltne ceste. Po njej nadaljujemo do kapelice, kjer prestopimo na gozdno stezo. Ta se brez odlašanja požene v breg, ki je v teh dneh poraščen z zvončki, iz tal pa že poganjajo tudi prvi cvetovi pasjega zoba.

Pot nas kmalu pripelje na rob strmega pobočja. V globini pod nami zeva kamnolom, nad stezo stoji stebrasto znamenje iz 17. stoletja. Domačini ga poznajo pod imenom Zvezan križ, saj je v sredini počeno in zvezano s kovinskim obročem. V naslednjih minutah se mimo odcepa h kapeli z imenom Božja noga povzpnemo na sedlo, od tam pa mimo starega župnišča in postaj križevega pota na vrh. Lesen križev pot, ki ga je izdelal akademski kipar Stane Jarm, je letos star okroglih deset let. Podobe na posameznih postajah so razmeroma preproste, a polne simbolike. Najbolj slikovita je morda kar prva, kjer nad Jezusovo glavo grozeče visi navzdol obrnjena Pilatova pest.

Svete gore so bile poseljene že v rimski dobi, Marijina cerkev pa je tam verjetno stala že v 13. stoletju. Mogočno svetišče je bilo večkrat prezidano, deloma tudi zato, ker je bilo premajhno za množice vernikov z obeh bregov Sotle. Cvetoča božja pot je v času jožefinskih reform zamrla, a je v drugi polovici 19. stoletja znova oživela.



Notranjščina cerkve je bogato opremljena, oltarji, kipi, slike in arhitekturne značilnosti pa so podrobno opisani na spletnih straneh Svetih gora. Tam med drugim izvemo, da znameniti kip Marije z Jezusom v naročju preoblačijo in da imajo zanju okrog trideset različnih oblek.

Cerkev obdajajo štiri kapele – dve sta pod njo in dve nad njo. Najniže je kapela sv. Martina, nad njo pa stoji kapela sv. Jurija, ki je verjetno nastala že v 9. ali 10. stoletju. Tik nad cerkvijo je kapela sv. Sebastijana in Fabijana, ki ji rečejo kar Boštjanova kapela. V njej so zanimive freske in knjiga, v katero lahko napišemo svoje vtise, prošnje in zahvale. Najviše na temenu griča je kapela lurške Matere božje, ki je bila nekoč posvečena sv. Bolfenku. Za njo se nam odpre lep pogled na bližnjo in daljnjo okolico. Med griči zlahka prepoznamo Boč in Donačko goro, ob lepem vremenu pa se na robu obzorja pokažejo tudi vrhovi Kam­niško-Savinjskih Alp.

Svete gore nad Sotlo so eden izmed tistih krajev, od koder romar prinese množico prijetnih vtisov in lepih fotografij. Mene je od vsega morda najbolj prevzel pogled na kamniti prag ene od kapel, ki ima v sredini široko vdolbino. Ko pomislim, koliko vernikov je moralo stopiti tja, da je nastala tako izrazita vdolbina, me vedno spreleti spoštljiv trepet.


OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Bistrica ob Sotli

Dostop: Dolenjsko avtocesto zapustimo na izvozu za Čatež in Brežice. V Brežicah zavijemo na označenem križišču v desno proti Bizeljskemu, od koder nadaljujemo čez gozdnato Orlico do Bistrice ob Sotli.

Višinska razlika: 310 metrov

Dolžina vzpona: 45 minut

Kratek opis poti: Od parkirišča pri župnijski cerkvi krenemo nazaj po cesti proti Bizeljskemu. Pred koncem naselja zavijemo v desno in se mimo hiš, nato pa skozi gozd povzpnemo na sedlo pod cerkvijo in kapelami (tja pripelje tudi asfaltna cesta, ki se odcepi od ceste Bizeljsko–Bistrica ob Sotli). Večinoma hodimo po gozdni stezi, ki je označena s planinskimi markacijami.

Zemljevid: Celjska kotlina, 1 : 50.000 ali Posavsko hribovje (Boč–Bohor), 1 : 50.000

Več informacij:
http://svetegore.slomsek.net

Nedeljska maša
V župnijski cerkvi sv. Petra v Bistrici ob Sotli je maša vsako nedeljo ob 7. in 10. uri.

KRIŽEV POT
V postnem času je na Svetih gorah vsako nedeljo ob 15. uri molitev križevega pota.