»Božje življenje je ljubezen. Prekipevajoča ljubezen, ki ne išče svojega, ki se razdaja, ki se usmiljeno sklanja k vsakemu bednemu bitju, ki varuje in neguje druge,« je misel s. Terezije Benedikte od Križa, sozavetnice Evrope. K tej Ljubezni je stopala v vztrajnem iskanju resnice. Rojena je bila v judovski družini, a je že pri petnajstih zavestno prekinila molitev in versko prakso ter se razglasila za ateistko. Kot uspešna filozofinja je z razumom odkrivala resnico in prav to je bila njena molitev, ki jo je vodila do osebnega Boga ljubezni. Spreobrnila se je ob srečanju z močjo križa, ki na obličje vrača neizrekljivo veselje trpljenju navkljub, in vstopila v karmel.

Pot iskrenega odkrivanja resnice in zrenje v križ, ki more preobražati človeška prizadevanja. Korak za korakom. Sv. Terezija bi rekla: »Imej potrpljenje sam s seboj! Tudi Gospod ga ima.«