Procesija z Marijinim kipom. FOTO: Ivo Žajdela

Prva maša je bila ob 9. uri, ki pa jo je, prav tako kot drugo, daroval nadškof Zore. Nadomestil je namreč duhovnika, ki je bil zdravstveno odsoten. Pred drugo mašo je bila naprej procesija z Marijinim kipom, po njej pa maša ob cerkveni stavbi.

Zagorski župnik Maksimiljan Tušak je pojasnil, zakaj je Sveta Planina Božja pot. FOTO: Ivo Žajdela

Bila je najvišje ležeča župnijska cerkev v ljubljanski nadškofiji

Uvodoma je domači, zagorski župnik Maksimiljan Tušak spomnil, da je Sveta Planina že od nekdaj zanimiva zaradi nekaterih posebnosti, ki jo delajo prepoznavno.

Dejal je, da je bila do leta 2020 tu samostojna župnija z najvišje ležečo župnijsko cerkvijo v ljubljanski nadškofiji. Bila je ena najmanjših župnij, ki je štela le dobrih sto duš, ustanovili so jo leta 1900 zaradi mnogih romarjev, ki so prihajali sem. Bila je mejna župnija na štajersko-kranjski meji, tako da je bilo znano, da stoji cerkev v ljubljanski, zvonik pa v celjski škofiji.

Druga, osrednja maša je bila ob cerkveni stavbi. FOTO: Ivo Žajdela

Od kod Sveta Planina Božja pot?

Kaj več zgodovinskih podatkov o Sveti Planini nimamo, je še dodal domači župnik, v župnijsko kroniko pa je takrat mladi župnik soupravitelj iz Zagorja, Anton Smrkolj, zapisal:

»Od kod Sveta Planina Božja pot? Takole pravi še zdaj živeče ustno izročilo: Neka grofica ali kraljica (najbrž iz rodbine grofov Gamberških) se je pred preganjalci skrivala na planini v votli lipi; tu je tudi rodila hčerko. Naredila je obljubo: če se srečno rešim preganjalcev in otmem svojega otroka, bom dala tu postaviti kapelo sv. Ane in deklica bo dobila ime Ana. In ko se je grofica rešila, je obljubo izpolnila. Dala je postaviti kapelo sv. Ane.

Pozneje so ljudje tu, po zgledu grofice, začeli iskati pomoči, nastala je pri kapeli Božja pot in počasi so morali misliti na zidavo cerkve. Res je do tega prišlo; cerkev so pozidali, posvetili so jo Materi Božji, stranski oltar pa je ostal sv. Ani posvečen in od nekdaj je na Anino glavni romarski shod.«

Župnik Tušak je še dejal, da tudi letos prihajamo na Sveto Planino iskat pomoči in rešitve za naše konkretne življenjske situacije. »Prihajamo, da poprosimo Božjo Mater, naj nas spremlja, vodi in varuje. Prihajamo, da molimo za zdravje, naše družine, za mir na svetu ... Prihajamo, da se priporočimo sv. Ani, naj bo naša mogočna priprošnjica pri Bogu.«

Cerkev je dobila obnovljeno vitrino za procesijski kip Marije z Jezusom. FOTO: Ivo Žajdela

»Ne vem, ali je vas že kdo prosil, da bi ga naučili moliti?«

Nadškof Stanislav Zore je v nagovoru dejal, da je ta nedelja polna vsebin: Anina nedelja, po želji papeža Frančiška nedelja starih staršev, ko se spomnimo tistih, ki so vzgajali naše starše in na ta način posredno tudi nas, Krištofova nedelja, ko se zahvaljujemo Bogu za vse srečno prehojene in prevožene poti ter ga hkrati tudi prosimo, da bi znali prav usmerjati tudi svoje korake, da bi naša življenjska pot vodila v tisto polnost sreče, v polnost bivanja z Bogom, v nebesa, ko se v svojih darovih spomnimo naših misijonarjev, ki oznanjajo evangelij po vsem svetu, kakor je naročil Jezus.

Nagovor je v celoti posvetil središču nedeljske Božje besede, ki je molitev, na vprašanje, prošnjo, ki so jo učenci naslovili na Jezusa: Gospod, nauči nas moliti. Prisotne je vprašal: »Ne vem, ali je vas že kdo prosil, da bi ga naučili moliti?«

Na koncu maše je blagoslovil vozila romarjev, romarje in v cerkvi obnovljeno vitrino s tronom Marije z Jezusom. Iz nje je morala pred procesijo skupina moških s precejšnje višine, vitrina stoji nad spovednico, najprej izvleči, potem pa varno spustiti na tla Marijin kip, po maši pa ga spet postaviti v vitrino, ki je zdaj obnovljena lepa obogatitev cerkve.

Pred procesijo je morala skupina moških s precejšnje višine, vitrina stoji nad spovednico, najprej izvleči, potem pa varno spustiti na tla Marijin kip. FOTO: Ivo Žajdela

Obnovili so vitrino za Marijin kip, ki je že skoraj propadla

Kot mi je povedal Jure Ferlan, dober poznavalec zgodovine, ne le Svete Planine, je vitrino leta 2021 obnovila restavratorka Albina Kržič. Bila je razstavljena in spravljena v bližnjem župnišču ter v zelo slabem stanju. Odpeljali so jo v restavratorkino delavnico, kjer jo je temeljito očistila in popravila vse poškodovane ali uničene dele. Celo zlate lističe je uporabljala pri obnovi pozlate.

V letu 2021 se je ponudila možnost prijave na razpis Ministrstva za kulturo za obnovo nepremične kulturne dediščine. Na srečo je cerkev na Sveti Planini s strani občine Trbovlje razglašena za spomenik lokalnega pomena in je bila prijava mogoča. Zahteven prijavni postopek je vodil Jure Ferlan ob pomoči župnika Maksimiljana Janija Tušaka.

Nadškof Zore je blagoslovil obnovljeno vitrino. FOTO: Ivo Žajdela

Leta 1969 v vitrini pet kipov, ki so »izginili«

Vitrino so restavrirali s sredstvi Ministrstva za kulturo v višini 10.000 evrov. Med številnimi prijavljenimi projekti so jo izbrali, ker predstavlja zelo redek tip cerkvenega pohištva. V takšni obliki je edinstvena, z njenim propadom bi izgubili pomemben del slovenske kulturne dediščine.

Po slogu sodeč je bila izdelana šele v 19. stoletju, a v duhu poznega baroka 18. stoletja. Skupaj z razgibano spovednico, na kateri stoji, daje cerkvi na Sveti Planini značilno podobo.

Inventarni zapisnik Zavoda za spomeniško varstvo Celje iz leta 1969 omenja na tej vitrini še pet kipov (sv. Marijo Magdaleno v niši na vrhu vitrine, dva svetnika in dva angela), ki jih danes tu ni več.

Ob premikanju spovednice in klopi v času ponovne namestitve vitrine na staro mesto se je pokazala tudi potreba po temeljiti obnovi klopi (trohnoba zaradi vlage), ki jih je konservatorka ZVKDS OE Celje ocenila za zelo kakovostne.

Procesijski kip Marije z Jezusom. FOTO: Ivo Žajdela

Hrib in vas so komunisti leta 1955 preimenovali v Partizanski Vrh

Kot je zapisala Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti), je Sveta Planina (1.011 m) vrh v osrednjem delu Mrzliškega pogorja v Zasavju, tako pa se imenuje tudi naselje samotnih kmetij na južnih pobočjih Svete planine in Javorja.

Hrib in vas so komunisti leta 1955 preimenovali v Partizanski Vrh, leta 2002 pa so domačini referendumsko izglasovali sedanje (prvotno) ime.

Župnijska in božjepotna cerkev Imena Marijinega stoji tik pod vrhom. Čas nastanka prvotne srednjeveške stavbe ni znan. Cerkev se v arhivskih virih prvič omenja leta 1433 ter nato leta 1581 v vizitacijskem zapisniku škofa Janeza Tavčarja in leta 1648 v urbarju župnije Mengeš, ki je segala vse do Zagorja.

Polihistor Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske (1689) zapisal, da leži cerkev ravno na meji med Kranjsko in Štajersko, in to tako, da je zvonik že na štajerski strani.

Glavni oltar s kipom Marijinega imena. FOTO: Ivo Žajdela

Med letoma 1900 do 2019 je bila Sveta Planina župnija

Leta 1706 je stara cerkev pogorela in ker je bila priljubljena božja pot, so jo hitro obnovili in najverjetneje tudi opremili. Leta 1725 so posvetili sedanjo baročno stavbo.

Za Sveto Planino je znamenito leto 1770, ker je takrat iz zagorske podružnice postala lokalna kaplanija (lokalija), ki jo je ustanovil stiški samostan in je ozemeljsko pripadala goriški nadškofiji.

Leta 1773 so ustanovili bratovščino Marije Tolažnice, imenovano tudi bratovščina pasu sv. Monike. Delovala je le deset let, saj so jo leta 1783 z odlokom cesarja Jožefa I. ukinili, tako kot vse druge bratovščine, njeno premoženje pa zaplenili.

Cesar je zatrl tudi romanja, zato je za nekaj časa, predvsem do sredine 19. stoletja usahnilo tudi božjepotništvo na Sveto Planino.

Bratovščina sv. Monike je dala izdelati ohranjen oblečen bratovščinski kip Marije z Jezuščkom, ki so ga nosili, in ga še nosijo v procesijah.

Leta 1787 je Sveta Planina prešla pod ljubljansko škofijo. Od leta 1900 je bila župnija, ukinili so jo 31. 12. 2019; zdaj je podružnica župnije Zagorje ob Savi. Župnik Maksimiljan Tušak je za Družino povedal, da mu cerkev pomaga oskrbovati duhovni pomočnik Andrej Rovšek.

Marijin kip na Sveti Planini stoji na polmesecu, ki ima izrazit človeški obraz (predstavlja zmago nad uničujočimi Turki). FOTO: Ivo Žajdela

Na Anino (26. julij) je na Sveti Planini glavni romarski shod

Za vse več romarjev so pozidali Marijino cerkev, stranski oltar pa je ostal posvečen sv. Ani; na Anino (26. julij) je na Sveti Planini glavni romarski shod. Ustno izročilo potrjuje stara romarska pesem, ki so jo nekdaj tiskali tudi na podobicah.

Leta 1872 je med trboveljskimi rudarji izbruhnila huda epidemija črnih koz in tifusa. Takrat naj bi se obupani rudarji zaobljubili, da bodo na Sveto Planino poromali vsako leto in uveljavilo se je njihovo tradicionalno romanje na binkoštni ponedeljek.

Tako kot vsi oltarni kipi, je tudi kip sv. Ane narejen iz kamnine peščenjak. FOTO: Ivo Žajdela

Vsi oltarji s kipi in prižnica so izdelani iz kamna peščenjaka

Jugovzhodno od prezbiterija je prostostoječ čokat zvonik s čebulasto streho. Valvasor je naštel v cerkvi štiri oltarje s patrociniji, kakršni so še danes: sv. Matere Božje, sv. Ane, sv. Joahima in sv. Antona Padovanskega.

Valvasor je opisal tudi čudežni dogodek, kot bi se naj zgodil v njegovem času: neki kmet je omalovaževal božjepotništvo na Sveto Planino, zato ga je zadela nenadna huda bolezen; šele ko se je zaobljubil, da bo poromal do cerkve, je ozdravel.

V notranjščini je v osrednji niši velikega oltarja posebno lep kamnit kip Matere božje z Detetom iz prve polovice 18. stoletja, ki stoji na antropomorfnem polmesecu (mesec ima izrazito poudarjene obrazne prvine), obdana z žarki in angelci (Marija kot Apokaliptična žena).

Cerkev nosi poimenovanje Ime Marijino.

Levo oltar sv. Ane, desno sv. Joahima, staršev Device Marije. FOTO: Ivo Žajdela

Ime Marijino nas spominja na zmago nad Turki pri Dunaju leta 1683

Praznik Marijinega imena so v bogoslužje uvedli leta 1684 kot spomin na krščansko zmago nad Turki pri Dunaju 12. septembra 1683. V tistih težkih časih so namreč kristjani v evropskih deželah z zaupanjem klicali Marijino ime in jo prosili pomoči.

Turki so dolgo pustošili po jugovzhodni Evropi, po Balkanu, uničili so Madžarsko.

Kot rečeno, Marijin kip na Sveti Planini stoji na polmesecu, ki ima izrazit človeški obraz (predstavlja zmago nad uničujočimi Turki).

Kakovostna je tudi ostala kiparska oprema oltarjev. Vsi so narejeni iz kamna, iz peščenjaka in so še po več kot tristo letih v odličnem stanju.

Župnija Sveta Planina je imela tudi podružnično cerkev sv. Križa na Čebinah. Tudi v njej je kamniti oltar.

Božjepotna cerkev Ime Marijino na Sveti Planini. FOTO: Ivo Žajdela

Pod cerkvijo je do aprila 1943 stal Hotel Ana, ki so ga takrat požgali

Cerkveno fasado krasi šest metrov visok portal s kamnitim stoječim kipom Marije z Detetom, ki ga je napravil kamnosek Vincenc Čamernik iz Celja leta 1903.

S Svete Planine je lep razgled na Trbovlje in Zagorje, prek Save pa na Kum, zato je bila Sveta Planina pred drugo svetovno vojno priljubljeno gorsko letovišče.

Ob cerkvi je leta 1935 trboveljski gostilničar Gvidon Počivavšek postavil Hotel Ana, ki so ga leta 1943 požgali, o čemer danes priča spominska plošča na obzidju pod cerkvijo.

Božjepotna cerkev na Sveti Planini stoji 700 metrov visoko nad Zagorjem in Hrastnikom. FOTO: Ivo Žajdela