Sta zavetnika Ogleja, Ljubljanske  nadškofije ter Mohorjeve založbe v Celovcu, Celju in Gorici. V Sloveniji jima je posvečenih sedem podružničnih in 21 župnijskih cerkva, med drugim največja cerkev na Slovenskem, v Gornjem Gradu. Posebej češčena sta med Slovenci, saj so ju pokristjanili misijonarji iz Akvileje.

Kdo je bil sv. Mohor? 

Mohor je bil sprva ugleden meščan Ogleja, ki naj bi se ravno tam pridružil apostolu Marku v Ogleju, kjer je ta oznanjal Kristusa. Kasneje ga je ta vzel s seboj v Rim, kjer je Mohorja sv. Peter imenoval za nadškofa, Fortunat pa je postal njegov diakon. V času njegovega vodenja nadškofije je Oglej zaznamoval tako verski kot gospodarski napredek, leta 64 pa je sledijo krvavo preganjanje Kristjanov, ki ga je nad njimi izvajal cesar Neron. Povezava Mohorja z Markom sicer velja za legendo, saj je ta časovno živel pred Mohorjem. 

Mohorju krutemu mučenju navkljub niso prišli do živega. Zaprli so ga v ječo, kjer pa so se mu čudežno zacelile vse rane, sledili pa so čudeži. Med njimi so najbolj znani ozdravljenje božjastnega sina oglejskega plemenitaša ter slepe gospe Aleksandre. Cesarski namestnik je nato dal zapreti še diakona Fortunata, a število čudežev in spreobrnjenj se je le še množilo. Strah zaradi nenadnega širjenja krščanstva je botroval temu, da ju je cesarski namestnik Sebastes del neke noči v ječi obglaviti. 

Zavetnik založbe

Zakaj je leta 1852 dal blaženi Anton Martin Slomšek za zavetnika Celjske knjižne založbe izbral ravno sv. Mohorja? Sam je zapisal, da »kar sta Čehoslovakom brata Ciril in Metod, to je nam Slovencem sveti Mohor. Bil je od samega svetega Petra v našem starodavnem Ogleju za škofa posvečen in iz Ogleja se je prisvetila Slovencem zveličavna luč svete krščanske vere ... Le v krščanstvu cveti in zori prava osrečilna omika; zatorej je prav in spodobno, da se društvo, ki nosi in širi med Slovenci pravo omiko, po tem apostoli prave omike tudi imenuje Društvo sv. Mohorja ...«