Vsakoletna rdeča maša je evharistična daritev v rdeči liturgični barvi v čast Svetemu Duhu. »K mašni daritvi se zbiramo v zavedanju omejenosti naših moči in spoznanj. Kot verujoče osebe se želimo odpreti Svetemu Duhu, ki razsoja misli in namene našega srca, da bi vedeli, kaj je prav in pravično, ter bi tako vsak na svojem profesionalnem in zasebnem področju tudi delovali,« je v začetku homilije izpostavil škof Saje. 

Na preizkušnji človeška solidarnost

Čas, v katerem živimo, nas postavlja pred različne preizkušnje. Epidemija je razgalila družbo navzven in človeško osebno navznoter, je izpostavil škof in dodal: »Na preizkušnji so človeška solidarnost, skrb za blagor sočloveka in njegovega dostojanstva, pojmovanje vladavine prava in človekovih pravic ter varovanje narave.«

Pred nami novi izzivi

»Globalizacija in napredek znanosti sta na eni strani olajšala naše življenje, hkrati pa pred nas postavljata nove izzive, kot so vojne, krivice in porast revščine. Kot pravniki se sprašujemo, kako bi ustvarili pravičnejši svet, da bi tako ljudje lahko bolj zaživeli v miru in sožitju med seboj,« je dejal škof Saje.

Epidemija virusa covida-19 je zaustavila običajen ritem življenja in razgalila družbo navzven ter človeško osebo navznoter. (dr. Andrej Saje, novomeški škof)

Potreben notranji uvid

»Kako naj se človek osvobodi sebičnosti in se odpre ljubezni ter postane nosilec pravičnejše družbe?,« se je v nadaljevanju vprašal Saje. Odgovoril je, da je za to potreben notranji uvid slepila egoizma in zaverovanosti vase, ki je vir krivičnosti. »Postavljata se nam vprašanji: ali za človeka obstaja upanje na pravičnost in kakšna je Božja pravičnost, ki naj bi se v skladu z evangelijem udejanjala med nami.«

Kot pravniki se sprašujemo, kako bi ustvarili pravičnejši svet, da bi tako ljudje lahko bolj zaživeli v miru in sožitju med seboj. (dr. Andrej Saje, novomeški škof)

Pravičnost, ki izhaja iz milost

Nadaljeval je, da je to predvsem pravičnost, »ki izhaja iz milosti, kjer ni človek tisti, ki ozdravlja sebe in spreminja druge, pač pa sad sprejemanja Božjega odpuščanja in začetka nove poti. Za to je potrebno prepoznati lastno stanje in se odločiti za novo pot ter na njej vztrajati. Spreobrniti se h Kristusu in verovati evangeliju pomeni opustiti privid samozadostnosti ter odkriti in sprejeti nezadostnost, potrebo po drugih in po Bogu, potrebo po njegovem odpuščanju in prijateljstvu.«

Celotna homilija je v priponki.

Homilija škofa Sajeta ob začetku sodnega leta.pdf