To sveto mašo že vrsto let pripravlja Inštitut za patristične študije Victorinianum Teološke fakultete UL v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana (MGML). Na voljo so bili tudi nedavni slovenski patristični prevodi (Hieronimova Pisma, Fortunacijan Oglejski, Egerija, Kromacij Oglejski, Martinovo berilo) po znižani ceni.

FOTO: FB/Vatican Media

Sv. Hieronim je eden od štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov, najbolj znan pa je po prevodu Svetega pisma v latinščino.

Evzebij Sofronij Hieronim (roj. ok. 345), eden od štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov, najbolj znan po prevodu Svetega pisma v latinščino, je bil z zgodnjekrščansko skupnostjo v rimski Emoni tesno povezan. Ohranili sta se dve pismi, ki ju je pisal v Emono v letih 376/377: eno skupini emonskih devic, Ad virgines Haemonenses, drugo menihu Antoniju, Ad Antonium monachum. 

Na podlagi Hieronimovih pisem lahko domnevamo, da je v Emoni ali njeni bližini deloval moški samostan.

Pismi sta očitno del dlje trajajoče korespondence z živahno skupnostjo prvih kristjanov v tedanji Ljubljani. Na podlagi obeh lahko domnevamo, da je v Emoni ali njeni bližini deloval moški samostan. Glede obstoja ženskega samostana dokaz ni enoznačen, saj izraz virgines Haemonenses ne pomeni nujno redovnic, ampak skupino zaobljubljeno vzdržnih žena.

FOTO: FB/Vatican Media

Prvo poročilo, da je bila antična Ljubljana, Emona, tudi škofijski sedež, je iz leta 381, torej le nekaj let po obeh ohranjenih Hieronimovih pismih.

Hieronim je umrl 30. septembra, najverjetneje leta 420, in na ta dan je njegov god v cerkvenem koledarju.