Sveta maša s papežem: v svet prinašajmo Gospodov mir! [VIDEO]
Sveta maša s papežem: v svet prinašajmo Gospodov mir! [VIDEO]
K slovesnemu dogodku so prispevali žareče sonce in ritmični zvoki, sveti oče pa je vernikom spregovoril o Jezusovem miru in zbrane povabil, naj postanejo priče odpuščanja, dejavni oblikovalci občestva in misijonarji miru v svetu. Ob papežu je maševal tudi kongovski kardinal Fridolin Ambongo Besungu, navzoči duhovniki so maševali v krajevnem jeziku lingali in v francoščini.
Za udeležence, ki niso domačini, je bila današnja bogoslužna slovesnost prava paša za oči.
Za udeležence, ki niso domačini, je bila današnja slovesnost prava paša za oči: obhajali so jo namreč po rimskem obredu za škofije Zaira (nekdanje ime za Kongo), po katerem se recimo pozdrav miru izmenja pred evharistično daritvijo in ne neposredno pred obhajilom, kot je sicer običajno.
Slovesnega bogoslužja se je po navedbah Radia Vatikan udeležilo več kot milijon vernikov, v izboru Božje besede pa je bil med drugim odlomek iz evangelija po Janezu, ki pripoveduje, kako se je Jezus po vstajenju prikazal učencem, ki so iz strahu zaklenili vrata. Jezus je stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« in te besede so bile izhodišče in središče papeževega nagovora. Da bi ta Jezusov mir varovali in gojili tudi danes, je Frančišek spregovoril o treh virih: odpuščanju, skupnosti in poslanstvu.
Kristjani smo poklicani, da Gospodovo nepričakovano in preroško oznanilo miru sprejmemo in ga posredujemo svetu.
Mi, ki smo Jezusovi, namreč ne smemo dovoliti, da bi v nas prevladala žalost, ne smemo dovoliti, da bi se v nas razširila vdanost v usodo, tako papež Frančišek. Če okoli nas prevladuje takšno ozračje, naj ne bo tako za nas: v svetu, ki izgublja pogum zaradi nasilja in vojne, kristjani delajo tako, kot je delal Jezus. Učencem je vztrajno ponavljal: »Mir z vami!« Kristjani smo poklicani, da to nepričakovano in preroško oznanilo miru sprejmemo in ga posredujemo svetu.
Papež je v uvodu nagovora v krajevnem jeziku izrazil svoje veliko veselje, da je po letu dni čakanja vendarle lahko obiskal afriško celino. Nato je izpostavil Jezusov mir, ki je po papeževih besedah tudi nam izročen pri vsaki sveti maši: velikonočni mir, ki prihaja z vstajenjem, »saj je moral Gospod najprej premagati sovražnike, greh in smrt, ter svet spraviti z Očetom«.
Gospod vedno iztegne roko, ko se začnemo potapljati, in nas dvigne, ko se dotaknemo dna.
Učenci so bili po Jezusovi smrti prestrašeni, občutili so krivdo, razočaranje, žalost, strah, toda Jezus jim je oznanil mir, tudi ko so bile v njihovih srcih ruševine. Enako se dogaja danes: Gospod vedno iztegne roko, ko se začnemo potapljati, in nas dvigne, ko se dotaknemo dna. Zato je naloga vsakega kristjana, da Gospodov mir, Gospodovo roko sprejmemo in to oznanilo posredujemo svetu.
Izviri tega miru, ki jih Jezus sam nakaže, so odpuščanje, skupnost in poslanstvo. Papež je poudaril, da se odpuščanje rodi iz ran, »ki ne pustijo brazgotin sovraštva, ampak postanejo kraj, kjer se ustvari prostor za druge in se sprejme njihove slabosti«. Ne gre za to, da bi vse pustili za seboj, kot da se ni nič zgodilo, ampak za to, da z ljubeznijo odpremo svoje srce drugim, je pojasnil sveti oče: tako, kot je storil Jezus.
Papež je kongovskim vernikom položil na srce, da Jezus pozna njihove rane, ki še vedno bolijo zaradi sovraštva in nasilja, vendar tudi njim ponuja svoje ranjeno srce in jih vabi k odpuščanju: »To želi Kristus: da bi nas mazilil s svojim odpuščanjem ter nam s tem dal mir in pogum za odpuščanje, pogum za veliko amnestijo srca.«
Brez naslednjega izvira miru, skupnosti, po papeževih besedah »ni krščanstva, tako kot ni miru brez bratstva«. Toda kdor želi doseči mir, ne sme slediti duhu sveta, temveč Kristusovemu duhu, pot mora deliti z ubogimi: »Verujmo v skupnost in z Božjo pomočjo gradimo Cerkev, ki bo prazna posvetnega duha in polna Svetega Duha, osvobojena bogastva zase in polna bratske ljubezni!« Kot tretji izvir miru je papež navedel poslanstvo: Jezus nas pošilja v svet, kakor je Oče poslal njega. Poslal pa ga je služiti in da bi dal svoje življenje za človeštvo, da bi bil usmiljen do vsakega človeka.
Kristjani smo po papeževih besedah poklicani biti misijonarji miru, in to bo tudi nam prineslo mir.
Kristjani smo torej po papeževih besedah poklicani biti misijonarji miru, in to bo tudi nam prineslo mir. Izbira je naša: le sami lahko v srcu naredimo prostor za vse, verjamemo, da etnične, območne, socialne, verske in kulturne razlike niso ovire ter da so drugi naši bratje in sestre, člani iste človeške skupnosti in iste Božje družine. Le če bomo kot kristjani sodelovali z vsemi, bomo pretrgali krog nasilja in sovraštva.
Papež je pridigo sklenil z obrednimi zaključnimi besedami v lingali, verniki pa so se nanje odzvali v občudovanja vrednem zboru stotisočih glasov:
»Oyo azalí na matóyi ma koyóka [Kdor ima ušesa, da sliši] ...« - »Ayoka [Naj sliši]!«
»Oyo azalí na motéma ya kondima [Kdor ima srce, da soglaša] ...« - »Andima [Naj soglaša]!«