Zavetnik: Je zavetnica vseh, ki trpijo za otroško paralizo, ter častilcev Srca Jezusovega. Priporočajo se jih tudi ob izgubi staršev.

Sveta Marjeta Marija Alakok, devica, redovnica in mistikinja

Kljub temu da češčenje presvetega Jezusovega srca ni nastalo po osebnih razodetjih, pa imajo pri tem videnja in delo Marjete Marije Alakok odločilno vlogo. Cerkev je namreč ugotovila, da je njeno delo popolnoma v soglasju z evangelijem. Bog jo je poklical (poleg sv. Janeza Eudesa), da v času hladnega janzenizma, ki je bil popolnoma v nasprotju z evangeljskim veseljem, med ljudstvom širita ljubezen Jezusovega srca.


Ime: Ime Marjeta je nastalo verjetno iz oblike Margeta, Margareta, ki izhaja iz latinskega imena Margarita oz. grškega Margarito. Margarites pa pomeni »biser«. Maria pa je latinska oblika hebrejskega imena Mirjam, »tista, ki jo ljubi Bog«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«.

Rodila se je 22. julija 1647 v vasi Lhautecour blizu mesta Paray-le-Monial v Franciji,

umrla pa 16. oktobra 1690 v Paray-le-Monialu v Franciji.

Družina: Bila je edina hči izmed petih otrok v družini kraljevega notarja Klavdija in njegove žene Filiberte, rojene Lamyn. Oče ji je umrl, ko je bila še otrok.

Skupnost: 20. junija 1617 je vstopila v samostan sester obiskanja Device Marije v Paray-le-Monialu. Kontemplativni ženski red Marijinega obiskanja (vizitatinke) je skupaj s sv. Ivano Šantalsko leta 1610 ustanovil sv. Frančišek Saleški. Njihov prvotni namen je bil skrb za bolnike in reveže, pozneje pa vzgoja ženske mladine. Red ima danes 130 skupnosti, največ v Evropi.

Videnja: Bila je deležna izrednih mističnih darov, prikazovanj in videnj. Najbolj znane so njena štiri videnja, v katerih ji je Jezus razodel predmet, namen in vaje češčenja Srca Jezusovega. Prvo veliko videnje je doživela 27. novembra 1672, zadnjo, odločilno, pa 18 mesecev kasneje. Vmes in kasneje pa je imela še številna manjša videnja. Na osnovi njenih zapisov teh videnj se je izoblikovalo 12 obljub Srca Jezusovega.

Praznik: Praznik Srca Jezusovega je prvič v omejenem obsegu potrdil papež Klemen XIII. leta 1765, za vesoljno Cerkev pa leta 1865 Pij IX.

Zavetnica: Je zavetnica vseh, ki trpijo za otroško paralizo, ter častilcev Srca Jezusovega. Priporočajo se jih tudi ob izgubi staršev.

Upodobitve: Upodobitve jo prikazujejo v obleki vizitatink, večinoma z rokami, prekrižanimi na prsih. Pogosto zre na Srce Jezusovo.

Dela: Marjeta Marija je po naročilu in nerada opisala svoje življenje v Avtobiografiji, v duhovnih zapiskih ter v pismih in navodilih.

Grob: Njeno telo danes počiva v pozlačenem srebrnem relikviariju v samostanu v Paray-le-Monialu v kapeli obiskanja, kjer je doživela najpomembnejše videnje: ko se ji je prikazalo od ljubezni plamteče Jezusovo srce.

Beatifikacija: 18. septembra 1864 jo je papež Pij IX. razglasil za blaženo, 13. maja 1920 pa Benedikt XV. za svetnico.

Goduje: 6. oktobra.

Misel: »Zdi se mi, da ni krajše poti, da pridemo do popolnosti, in da ni bolj gotovega sredstva za zveličanje, kakor je posvetitev božjemu Srcu.«

Splet: http://www.visitationmonasterymobile.org.