»O, kako je Bog dober!« ni le vzklik radosti ob veselju velikonočnega jutra, temveč tudi geslo sv. Marije Julije, ki je upodobljena kot redovnica navihanega in dobrodušnega pogleda. Ta ne kaže vseh ovinkov, po katerih jo je Bog vodil k sebi. V otroštvu jo je doletela revščina, zaradi česar se je morala odreči šolanju. Pozneje je doživela paralizo obeh nog, kar je vzela kot posebno pot k popolnosti. Otroke je poučevala katekizem, po francoski revoluciji pa kar iz postelje organizirala delo z zanemarjenimi sirotami ter ustanovila družbo za pouk in vzgojo deklic. Po opravljenih redovnih zaobljubah je popolnoma ozdravela in nadaljevala svoje vzgojno poslanstvo. Z otroško preprostostjo je bila svetovalka in vodnica mnogim – vse v prepuščanju Božji previdnosti in modrosti.

Naredi, kar lahko, drugo pa prepusti Bogu. On živi! … in njemu ni nič nemogoče.