Zavetnik: bolnikov pri različnih telesnih boleznih in slabostih

Atributi: redovna obleka, resen, a prijazen pogled. Največkrat je sredi deklet, v rokah običajno drži knjigo

Potem ko je preživela sicer težko, a srečno otroštvo ter prestala hudo bolezen, ki ji je pustila trajne posledice, in ko je spoznala svoje življenjsko poslanstvo, se je Marija Dominika vsa posvetila vzgoji otrok brez staršev. Kot generalna predstojnica reda, ki ga je ustavila skupaj s sv. Janezom Boskom, se je žrtvovala za svoje delo, živela samo za druge in jim ponižno služila vse do svoje zgodnje smrti.
Sveta Marija Dominika Mazzarello, redovna ustanoviteljica

Ime: Marija je različica hebrejskega imena Mirjam: »tista, ki jo ljubi Bog«. Dominika pa je ženska oblika imena Dominik in pomeni: »pripadajoč, posvečen Gospodu, Bogu«.

Rodila se je 9. maja 1837 v kraju Mornese v severnoitalijanski pokrajini Piemont,
umrla pa 14. maja 1881 v mestu Nizza Monferrato, prav tako v Italiji.

Družina: Rodila se je kot najstarejša hči v preprosti verni kmečki družini očetu Jožefu in mami Magdaleni. Imela je še dvanajst bratov in sester.

Delo: Leta 1855 se je pridružila združenju hčera Brezmadežne, ki ga je vodil domači župnik Don Pestarino. Na njegovo prošnjo je prevzela skrb za večje število sorodnikov, ki so vsi oboleli za tifusom. Po okrevanju, ko se je tudi sama nalezla bolezni, ni zmogla več težaškega kmečkega dela.

Videnje: Ko je po prestani bolezni razmišljala o svojem nadaljnjem poslanstvu, je nekega dne na sprehodu doživela videnje – zagledala je stavbo in dvorišče, polno deklic, ter zaslišala glas: »Tebi jih zaupam.« Takrat se je odločila, da bo svoje življenje posvetila dekletom. Skupaj s prijateljico Petronilo je začela zbirati dekleta, učili sta jih šivati, ob tem pa jih spodbujali k veselju ter svetosti. Njuno geslo je postalo: »Vsak vbodljaj z iglo naj bo znamenje ljubezni do Boga.«

Skupnost: Marija Dominika je okoli leta 1864 spoznala Janeza Boska, ki se je, podobno kakor ona z dekleti, ukvarjal z zapuščenimi fanti. Skupaj sta leta 1872 ustanovila žensko vejo »salezijancev«, hčere Marije Pomočnice. Te danes delujejo po vsem svetu, pri nas pa v Ljubljani, Murski Soboti, Radljah ob Dravi, Novem mestu in na Bledu.

Zavetnik: Kot svoji zavetnici se ji priporočajo bolniki pri različnih telesnih boleznih in slabostih.

Kreposti: Že v otroštvu je zelo častila Božjo Mater Marijo in bila vsako jutro pri sveti maši. Nikoli ni mislila nase, vse življenje se je razdajala za druge. Kljub težkim razmeram je vedno ohranila pogum in vedrino ter spodbujala k veselju.

Upodobitve: Na upodobitvah vidimo ženo srednjih let v črni redovni obleki, resnega, a prijaznega pogleda. Največkrat je sredi deklet, v rokah običajno drži knjigo.

Goduje: 13. maja (ponekod je v koledarju vpisana tudi 14. maja).

Beatifikacija: Papež Pij XI. jo 20. novembra 1938 razglasil za blaženo, njegov naslednik Pij XII. pa 24. junija 1951 za svetnico.

Grob: Njeno nestrohnjeno telo počiva v baziliki Marije, Pomočnice kristjanov v Torinu.