Ime Lucija, ki v latinščini pomeni »svetloba«, nakazuje, da je njeno življenje povezano z vidom – tako telesnim kot duhovnim. Mati jo je želela poročiti s poganom, ki bi upravljal tudi z vsem njenim bogastvom, podedovanim po očetu. Lucija pa ubrala drugo pot: vse imetje je razdelila revežem in svoje življenje posvetila Jezusu. Nesojeni snubec jo je kot kristjanko izdal kralju. Mučili so jo, a je postala pretežka, da bi jo prestavili, niti ogenj ji ni prišel do živega. Ko so ji iztaknili oči in ji jih podali na pladnju, jih je preprosto spet vstavila v očesne jamice. Mučeniške smrti je umrla šele, ko je izpolnila svoje poslanstvo.

Njen lik priprošnjice za zdravje oči živi tudi v ljudskem izročilu. Ob njenem godu posejemo žito, ki vzkali do božiča, Luči, ki razsvetli temino sveta. Naj običaj spremlja naša molitev za zdrav pogled – telesa in duha.