Jožefina Bakhita je svetnica upanja in odpuščanja. Pot jo je vodila od okrutnih gospodarjev do Gospoda, ki jo je poznal in ljubil. Rojena je bila v Sudanu v Afriki, kjer sta jo ob nabiranju ugrabila dva Arabca. Svojega imena se od groze ni več spominjala in poimenovali so jo »Bakhita«, kar pomeni »srečna«. Pot do sreče pa je bila trnjeva. Preživela je mučenje, preprodajanje različnim gospodarjem. Izživljali so se nad njo, jo poniževali in jo grozovito porezali po vsem telesu. Nazadnje je bila prodana italijanskemu konzulu, ki jo je odpeljal v Italijo. Tam je prvič slišala za Jezusa. Po krstu se ga je oklenila z vso močjo. Postala je redovnica in svoboden Božji otrok. Vse njeno življenje je postalo pričevanje, »da smo ne glede na to, kaj se zgodi, ljubljeni in naše življenje je dobro«.

Svetnica odpuščanja in zasidranosti v Bogu. Je kaj večje od tega?