Zavetnik: briksenške škofije, priporočajo se jima ob času suše

Atributi: škofovskem ornatu, grozdje

Več kot tisoč let je že minilo, odkar je cesar sv. Henrik II. »v tolažbo duši svojega prednika Otona in ljubljene soproge kraljice Kunigunde« daroval posestvo Bled briksenškemu škofu Albuinu. Le-ta je bil z našimi kraji že prej tesno povezan, saj je njegov rod izhajal iz Koroške, številne posesti pa so imeli tudi na Kranjskem. Oba, tako Ingeniun kakor Albuin, sta delovala tudi med našimi predniki in uživala v lepotah naše domovine. Bila sta prizadevna dušna pastirja, tako da ju je ljudstvo že ob smrti častilo kot svetnika in zavetnika njune škofije.

Ime: Ime Ingenuin je manj znano, izhajalo pa naj bi iz nemške besede knien »klečati, majhen poklek«. Ime Albuin pa je isto kot naš Albin, ki izhaja iz latinske besede albinus, »bel«.

Rodila sta se: Ingenuin se je rodil v 6. stoletju, Albuin pa v 10. stol., predvidevajo, da med letoma 935 in 945 na gradu »Stari kamen« v Podjuni na Koroškem v Avstriji,
umrla pa: Ingenuin leta 598 ali 605, Albuin pa 5. februarja 1005 ali 1006, oba v Brixnu v Italiji.

Družini: O Ingenuinovem rodu in mladosti nimamo nobenih podatkov, za Albuina pa vemo, da je pripadal mogočnemu rodu grofov Aribonov. Njegov oče, ki mu je bilo prav tako ime Albuin, je bil koroški mejni grof, mati pa blažena Hildegarda, grofica s Kamna na Koroškem. Imel je še dva brata, Hartviga in Ariba, ter sestri, Gepo in Wezelo.

Sodobniki: Ingenuinovi: oglejski patriarh Elija, carigrajski cesar Mavricij, papež Gregor Veliki; Albuinovi: blažena škofa Pilgrim in Hartvik, salzburški nadškof Friderik, cesarja Oton II. in Henrik II.

Škofija: Ingenuin je bil prvi v vrsti briksenških škofov (okoli 577 do 599), ki so imeli najprej sedež v Säbenu na Tirolskem. Njegov naslednik je bil škof Mastal. Sedež škofije je bil za časa Albuina (škof od 975 do 1005) prenesen v Briksen. Ozemlje danes pripada škofiji Bolzano-Brixen in ima okoli 460.000 katoličanov. Sedanji škof je Ivo Muser.

Zavetnika: Oba sta zavetnika briksenške škofije, priporočajo se jima ob času suše.

Dejavnost: Škof Ingenuin je znan predvsem po tem, da je bil med podpisniki razkolne sinode v Gradežu okrog leta 577, ko so oglejski škofje odpovedali pokorščino papežu. Kasneje so to svojo zmoto spoznali in se spravili z Rimom. Inegniun naj bi za vero veliko trpel, živel nekaj časa v pregnanstvu in morda tam tudi umrl. O svetem Albuinu vemo, da je bil zelo predan svoji škofiji, pa tudi cesarjema, saj je bil njun zaupnik in spremljevalec. Bil je sposoben voditelj in goreč oznanjevalec evangelija.

Upodobitve: Upodabljajo ju v škofovskem ornatu, velikokrat skupaj. Sveti Ingenuin ima v roki tudi grozd.

Godujeta: 5. februarja.

Pri nas: Tesno je z našimi kraji po rodu pa tudi po svojem delovanju povezan predvsem sv. Albuin, še zlasti potem, ko mu je cesar sv. Henrik II. podaril posestvo Bled. Obema je bila zato posvečena kapela na blejskem gradu, prav tako sta tudi zavetnika župnijske cerkve na Koroški Beli.