Srečanje vernikov z obeh strani meje na Sveti Gori ima dolgo tradicijo. Na pobudo goriškega nadškofa Pietra Cocolina so leta 1981 najprej sem romali z goriške nadškofije. Naslednje leto so se jim pridružili tudi verniki s slovenske strani meje s koprskim škofom Janezom Jenkom. Romanje je bilo v maju, od lanskega leta pa je oktobra. Namenjeno je skupni molitvi in druženju vernikov z obeh strani meje. Sodelujeta oba škofa ter duhovniki, bogoslovci in verniki z obeh strani meje. Nekateri romajo peš, nekateri s kolesi. V nedeljo je pri maši pela glasbena skupina Cantores Teresiani iz Gorice.

Goriški nadškof Carlo R. M. Redaelli med pozdravnim nagovorom. FOTO: Ivo Žajdela

Sveta Gora je kraj, kjer si lahko prizadevamo za mir

Goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli je v pozdravnem nagovoru dejal, da je Sveta Gora kraj, kjer si lahko prizadevamo za mir. Spomnil je, da smo pravkar (v Izraelu) ugotovili, kako se tretja svetovna vojna po delih nadaljuje. Ob teh težavah in za pot sprave je potrebno, da smo skupaj sodelavci evangelija. »Smo na posebnem, privilegiranem kraju, saj se tu, ob tej meji, prepletata latinski in slovanski svet. Tako smo za Evropo posebna vrednota. Če smo tu, smo zato, ker smo Evropa. Tukaj molimo za mir. Da bi Marija, kakor je v Kani, tudi nam povedala, naj naredimo to, kar nam je naročil Bog.«

Koprski škof Jurij Bizjak in goriški nadškof Carlo R. M. Redaelli med srečanjem na Sveti Gori. FOTO: Ivo Žajdela

Poleg cerkve so na Sveti Gori zidali tudi duhovno stavbo

Geslo letošnjega srečanja je bilo Marijin pogled na Goriško. O tem je v pridigi govoril škof Jurij Bizjak, ki je dejal, da je bil prvi Marijin pogled na Goriško izražen v naročilu, ki ga je Marija dala pastirici Urški: »Povejte ljudstvu, naj mi tukaj zida hišo in me prosi milosti.« To Marijino naročilo je bilo uresničeno trikrat. Prvo Marijino hišo so tu postavili pet let po prikazanju, leta 1544. Na ukaz avstrijskega cesarja Jožefa II. so jo morali leta 1783 porušiti. Drugo so zgradili leta 1793 in jo v baziliko povzdignili leta 1907. Med prvo svetovno vojno leta 1915 so jo porušile granate. Tretjo so pozidali po prvi svetovni vojni, najprej začasno leta 1918, nato pa sedanjo stavbo leta 1928. Škof je dejal, da so vsa stoletja tu poleg teh zidav zidali tudi duhovno stavbo.

Drugi Marijin pogled na Goriško je izražen v napisu na pročelju bazilike (po Mojzesu): Jaz pa stojim na gori kakor prej. Škof je spomnil, da je morala Marija trikrat bežati iz svetišča na Sveti Gori. Prvič po odloku cesarja Jožefa II. leta 1783, vrnila se je po desetih letih. Drugič med prvo svetovno vojno, vrnila se je po sedmih letih leta 1922. Po njenem drugem povratku so postavili napis na pročelju. Tretjič se je morala umakniti med drugo svetovno vojno leta 1943, vrnila pa se je čez osem let, leta 1951.

Pozdravni nagovor gostitelja p. Bogdana Knavsa. FOTO: Ivo Žajdela

Po Božji milosti smo lahko luč in zgled

 Srečanje vernikov z obeh strani meje na Sveti Gori je tudi v izročanju Svetogorski Kraljici v pričakovanju leta 2025, ko bosta Nova Gorica in Gorica Evropska prestolnica kulture. V Cerkvi bomo istočasno obhajali sveto, jubilejno leto. Kot je v kolumni za Voce Isontina zapisal škofijski koordinator za Go!2025 Bogdan Vidmar, so Slovenci, ki živijo na meji z Italijo, drugačni od Slovencev v Ljubljani. »Italijani v Trstu in Gorici ste drugačni od Italijanov v Rimu. Ta drugačnost ni nekaj slabega, temveč je obogatitev za oba naroda. Po Božji milosti smo lahko luč in zgled, pričevalci neskončne Božje ljubezni.«