Zavetnik: je zavetnica proti očesnim boleznim, vročici in boleznim sklepov (proti šepavosti).

Sveta Ermelinda, devica

Ker se je želela izogniti prisilni poroki in snubcem, je Ermelinda zbežala v samoto in tam do konca življenja živela kot spokornica.

Ime: Je zloženo iz staronemških besed ermen »cel, vesoljni« in linde »mehak, nežen«.

Rodila se je okoli leta 510 v kraju Lovenjoel v Belgiji,

umrla pa okoli leta 590 pri Meldaertu, prav tako v Belgiji.

Družina: Bila je hči bogatih staršev iz Brabanta, ki naj bi pripadali Karolingom. Očetu je bilo ime Ermeonold, materi pa Armesinda. Imela je veliko snubcev, a se je že v otroštvu zaobljubila devištvu.

Samota: Starši so ji najprej dodelili podeželsko hišo blizu domačega kraja, a je ta kraj kmalu zapustila in se preselila v vasico Beauvechain, od tam pa pobegnila v Meldaert.

Spokornost: Živela je popolnoma odmaknjeno in revno ter se posvečala predvsem molitvi. Tudi sredi noči je bosa odhajala v cerkev in tam molila.

Preizkušnja: Ko je živela v Beauvechainu, sta jo dva brata, gospodarja vasi, na vsak način hotela zapeljati. Ker jima ni uspelo drugače, sta sklenila, da jo presenetita v cerkvi, kamor je ponoči zahajala, in jo nasilno odvedeta na svoj dom. Toda Ermelindo je posvaril angel, tako da je pravočasno pobegnila.

Zavetnica: je zavetnica proti očesnim boleznim, vročici in boleznim sklepov (proti šepavosti).

Upodobitve: Upodabljajo jo v imenitnih oblačilih ali v obleki preproste puščavnice. Večinoma drži v roki knjigo, lahko tudi križ. Včasih je prikazana z dvema moškima, ki naj bi simbolizirala zavrnjene snubce. V Ermelindini kapeli v Meldaertu so na reliefih iz 17. stoletja upodobljeni prizori iz njenega življenja.

Grob: Pokopali so jo na samotnem kraju pri Meldaertu, kjer je živela kot puščavnica. V bližini njenega groba je dal Pipin Starejši zgraditi ženski samostan. V 13. stoletju so njeno krsto izropali, a so ostanke zbrali in znova pokopali. V času francoske revolucije je krsta zopet izginila, našel jo je vojvoda Morfolški in jo daroval katedrali v Amiensu, tam je še danes.

Češčenje: Častijo jo predvsem v njenem rojstnem kraju Lovenjoulu, kjer se po njej imenuje zdravilni vrelec, ki izvira na nekdanjem posestvu Ermelindinih staršev in mu pripisujejo čudežno moč pri zdravljenju oči. Leta 1875 so nad njim zgradili kapelo. Zelo pa je priljubljena tudi v Meldaertu, še danes tam deluje bratovščina sv. Ermelinde. Njen rojstni dan praznujejo tudi v škofiji Mechelen (Malines).

Goduje: 29. oktobra.