Sveta brata, ki ju je Bog poklical iz rodnega Soluna med slovanske narode, da bi jim oznanila veselo novico evangelija, sta svoje veliko poslanstvo opravila v 9. stoletju. Že takrat sta razumela, da je treba bogoslužje približati ljudem v njihovem maternem jeziku, kar je vesoljna Cerkev v celoti uresničila šele z 2. vatikanskim koncilom.

Oba papeža, ki sta vodila Cerkev v času njunega delovanja (Hadrijan II. in Janez VIII.), sta jima bila naklonjena. Niso pa jima bili naklonjeni nemški cerkveni dostojanstveniki, ki so njunemu delu na vse mogoče, tudi zelo podle načine nasprotovali, s čimer so pokazali, kako daleč od Kristusovega duha so.

Čeprav so po Metodovi smrti dosegli prepoved slovanskega bogoslužja in izgnali njegove učence, ki so se umaknili in nadaljevali njuno delo zlasti v Bolgariji in Makedoniji, je seme, ki sta ga zasejala, tiho rodilo bogate sadove, ki se kažejo še danes, ko po vsem slovanskem svetu sveta brata častimo kot naša zavetnika in priprošnjika.

Župnija Bežigrad, notranjost cerkve sv. Cirila in Metoda. FOTO: Tatjana Splichal

Sveta brata opeva pesem glasbenika in pedagoga Franca Jurkoviča: 

Opevajmo junaka dva, / sprejeta v sveti dom neba. / Lepota, kras in dva stebra / sta naroda slovanskega. / Ciril, Metod, varujta slovanski rod!

V ljubezni sveti združena / sta v delu dva apostola; / učita mnoge narode, / jim nosita zveličanje. / Ciril, Metod, varujta slovanski rod!

Bolgar, Slovenec, Moravan / nebeške luči uživa dan / in v sveto Cerkev radostne / hite neštete množice. / Ciril, Metod, varujta slovanski rod!

O brata, v raju venčana, / proseče glase uslišita; / nam svete vere rajski dar / ohranita zvesto vsekdar. / Ciril, Metod, varujta slovanski rod!

O življenju in pomenu poslanstva, ki sta ga opravila sveta brata, je v več svojih delih obširno pisal duhovnik dr. Franc Grivec. V knjigi Slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod je o pomenu njunega dela na jezikovnem področju med drugim zapisal: »Sv. Ciril in Metodij sta staroslovenski književni jezik že v prvem desetletju dvignila na tako višino, kakršno so drugi jeziki dosegli po stoletnem razvoju … Njuni prevodi svobodno izražajo pravilni smisel in iz preproste ljudske govorice bistroumno izbirajo besede za globoke duhovne pojme.«

Kakšno hvalo naj torej dam vama, ki sta se toliko trudila za Kristusa v vzhodnih in zahodnih in severnih deželah, a nista iskala časnega in trohljivega, ampak večno in neskončno. Pač velika stebra sta bila Cerkvi, nebeška človeka in zemeljska angela. Blagoslovljen vajin jezik, s katerim sta nasejala duhovne besede v zveličanje brezštevilnemu narodu. Bogovdahnjeni dar sta od Boga prejela in mrak nevednosti povsod pregnala. (Iz spisa Pohvala sv. Cirilu in Metodiju, katere avtor je njun učenec sv. Kliment Ohridski)

Župnijska cerkev sv. Cirila in Metoda v Radencih. FOTO: Ivo Žajdela

Svetima bratoma je posvečenih na Slovenskem šest cerkva, ena podružnična v naselju Brje (župnija Branik), župnijske pa v župnijah Ljubljana – Bežigrad, Maribor – Tezno, Podgrad pri Ilirski Bistrici, Radenci in Škofljica.

Sveti papež Janez Pavel II. je potrdil pomen svetih bratov za vesoljno Cerkev, ko ju je leta 1980 imenoval za sozavetnika Evrope.

Leta 1961 sta bila sv. Ciril in Metod postavljena za glavna zavetnika Ljubljanske nadškofije, dotedanja sv. Mohor in Fortunat pa za drugotna zavetnika. Kot drugotna zavetnika ima sveta brata tudi Mariborska nadškofija, sv. Metod pa je glavni zavetnik Murskosoboške škofije.

Za svoja zavetnika ima sveta brata tudi pravoslavna cerkev v Ljubljani. Trg ob ljubljanski stolnici je imenovan po njima Ciril-Metodov trg. Z njunima imenoma se ponaša še grškokatoliška cerkev v Metliki.

Na pobudo škofa bl. Antona Martina Slomška je bila leta 1851 ustanovljena molitvena Bratovščina sv. Cirila in Metoda za edinost kristjanov, ki je delovala vse do 2. svetovne vojne, leta 1991 pa je bila obnovljena kot sodobno gibanje za krščansko edinost.

Po navedbah Statističnega urada RS z dne 1. januarja 2023 nosi ime Ciril 1463 Slovencev, žensko različico Cirila pa 513 Slovenk; manj je moških z imenom Metod (783) in žensk z imenom Metoda (267); v zadnjih desetletjih ta imena niso več posebej priljubljena.