V knjigi so tudi tisti, ki so delo človeških rok ali plod človekovega uma: »naj« mesta, jeziki, verstva, zgradbe, ceste, železnice, letališča.

S skrbno izbranimi več kot 900 fotografijami, 50 preglednicami, 50 dodatnimi zgodbami in 120 drobnimi zanimivostmi in besedili so prikazane njihove poglavitne značilnosti: največje, najmogočnejše, najvišje, najdaljše, najgloblje, najveličastnejše značilnosti ter posebnosti 118 »velikih« presežnikov.

Avtorja sta dodala še 60 »malih« presežnikov, ki zaokrožujejo podobo »naj« planeta.

Precejšnje zasluge za knjigo ima pandemija covida

»Po dobrem odzivu na podobno knjigo pred desetimi leti, ki je bila kmalu razprodana, smo se skupaj z založbo z veseljem lotili novega projekta. Hkrati pa se je tudi svet v teh letih močno spremenil in je bil že kar čas za novo, temeljito prenovljeno knjigo,« pravita avtorja knjige, Marjeta in Karel Natek.

Dodajata, da ima precejšnje zasluge za knjigo »pandemija covida, zaradi katere smo obtičali doma v mehurčkih in imeli veliko časa za branje, brkljanje in virtualna potovanja po internetu«.

Stolnica Santa Maria del Fiore v Firencah.

Na enem mestu ter na poljuden način predstavljeni naravni in družbeni presežniki

Bistvo knjige Svet v presežnikih je, da so v knjigi na enem mestu in na poljuden način predstavljeni naravni in družbeni presežniki na planetu Zemlja: največji, najmogočnejši, najvišji, najdaljši, najgloblji ...

To so v bistvu svetovni rekordi, delo naravnih sil ali človeških rok, ki vzbujajo spoštovanje ter postavljajo nove raziskovalne in potovalne izzive.

Osnovno besedilo dopolnjujejo manj poznane posebnosti, dodatne zgodbe in preglednice ter bogat izbor fotografij, s katerimi so poskušali čim bolj nazorno predstaviti izjemnost in raznolikost vsakega presežnika.

Cerkev sv. Save v Beogradu.

Velika dodana vrednost so Nasine fotografije iz vesolja

Največji pojavi na svetu so predstavljeni v vsej svoji kompleksnosti in medsebojni povezanosti. Besedila so kratka in pregledna, popestrena s številnimi poudarki, zanimivostmi, zgodbami in posebnostmi.

Knjiga je presežna tudi zaradi izjemno bogatega slikovnega gradiva, saj vsebuje več kot 900 fotografij. Velika dodana vrednost so, po besedah avtorjev, Nasine fotografije iz vesolja: »Težko je bolje ponazoriti obsežnost nekaterih pojavov, denimo oceanov, gorstev, gozdov, kot s pogledom od daleč.«

Slano jezero Umm al-Ma v peščeni puščavi Awbari v Libiji.

Slovenija je majhna in nima tovrstnih presežnikov v svetovnem merilu

Avtorja na vprašanje, ali je med svetovnimi presežniki tudi kak slovenski, odgovarjata, da ga ni: »Slovenija je majhna in nima tovrstnih presežnikov v svetovnem merilu.

Seveda imamo svoj najvišji vrh, najdaljšo reko in kraško jamo, največje jezero in najvišji slap ... Nekaj smo jih vključili pri posameznih presežnikih, nismo pa jih obravnavali posebej. Res nimamo nič največjega na svetu, zato pa veliko najlepšega.«

Puščavska goba v Zahodni puščavi v Egiptu.

Ozavestiti se moramo, da je planet naš le toliko, da na njem živimo

Monografija Svet v presežnikih je dokaz, da je na svetu še vedno veliko lepega, mogočnega in nepoznanega, žal pa tudi veliko zaskrbljujočega, denimo onesnaževanje, uničevanje planeta.

In nad tem se velja zamisliti, opozarjata avtorja: »Ozavestiti moramo, da je planet naš le toliko, da na njem živimo, a bi ga morati ohraniti v boljšem stanju za naše zanamce in druga živa bitja na Zemlji.«

Poglavja v knjigi oziroma kategorije presežnikov

Naslovi poglavij so: Celine, Države (Države po velikosti, Države po številu prebivalstva), Oceani in morja (Morja, Polotoki, Otoki), Gorstva, Vrhovi, Skalni monoliti, Ledeniki, Puščave, Depresije, Ognjeniki, Gejzirji, Gozdovi, Mokrišča, Jezera, Reke, Slapovi, Kanjoni in soteske, Jame in brezna, Narodni parki, Mesta in metropolitanska območja, Zgradbe, Jeziki, Verstva in svetišča, Promet (Ceste, Železnice, Letališča, Pristanišča, Prekopi), Mali presežniki.

Granitni osamelec Penon de Guatape v Kolumbiji.

Svetlana Makarovič: Z očmi, ki vidijo drugače

Knjiga Z očmi, ki vidijo drugače (463 strani), izdala jo je Cankarjeva založba, prinaša samostojne pesniške zbirke za odrasle vsestranske umetnice Svetlane Makarovič, ki so izšle v obdobju od leta 1964 do 2015, v celoti ali samo tiste pesmi, ki prej že niso bile objavljene drugje.

Objavljene so pesmi iz zbirk: Somrak (1964), Kresna noč (1968), Volčje jagode (1972), Srčevec (1973), Pelin žena (1974), Vojskin čas (1974), Izštevanja (1977), Sosed gora (1980), Tisti čas (1993) in V tem mrazu (2015).

Tem so dodane še pesmi iz pesničinih dveh pravljic za odrasle, Sage o Hallgerd (2010) in Balade o Sne­guročki (2012), ter njeni šansoni s plošč Nočni šansoni (1984), Dajdamski portreti (1985), Večerni šansoni (1990), Namesto rož (1999) in Krizantema na klavirju (2009).