Nedavno sta švedska in finska premierka, Magdalena Andersson in Sanna Marin dejali, da je ruska invazija v Ukrajini spremenila varnostno krajino Evrope in preoblikovala miselnost prebivalcev severnih držav. S tem se strinja tudi profesor s Fakultete za družbene vede in gostujoči profesor z Univerze v Salzburgu dr. Boštjan Udovič, ki glede želje po članstvu obeh držav v Natu pravi: »Do ruske invazije na Ukrajino te želje ni bilo, zato bi sam razmisleke o tem pripisal predvsem vojni v Ukrajini.«

Boštjan Udovič s katedre za mednarodne odnose na FDV. FOTO: osebni arhiv

Stališče o članstvu v Natu v soboto in nedeljo

Švedski vladajoči socialdemokrati pod vodstvom Anderssonove naj bi odločitev o stališču glede vstopa v zvezo Nato sporočili v nedeljo. Vodstvo stranke bo odločitev o svoji varnostni politiki sprejelo na posebnem sestanku, poročanje tujih medijev povzema STA. Finski socialdemokrati pod vodstvom premierke Sanne Marin pa nameravajo svoje stališče do Nata objaviti v soboto.

Oddaja vloge še ta mesec?

Švedska in Finska sta uradno vojaško nevtralni, ob vstopu v EU leta 1995 pa sta postali partnerici Nata ter z zavezništvom sodelujeta pri vojaških vajah in pri izmenjavi obveščevalnih podatkov.

Po poročanju švedskih in finskih medijev naj bi se državi dogovorili, da vlogo za članstvo v Natu oddata hkrati. Do tega naj bi prišlo sredi maja, morda ob obisku finskega predsednika Saulija Niinistöja v Stockholmu.

Nato ima 30 članic. Med njimi je 28 evropskih držav ter ZDA in Kanada.

Kdaj polnopravno članstvo?

Udovič poudarja, da morajo članstvo Finske in Švedske v Natu ratificirati vse države članice. »Če ga ena ne bo, potem članstva v Natu ni. Predvidevam, da bo bolj verjetno, da bi lahko državi zaprosili za članstvo, a do članstva v realnem času ne bo prišlo,« ocenjuje Udovič, ki meni, da gre bolj za simbolično kot dejansko gesto. »A tudi odpoved politični nevtralnosti (Švedska) in garancijam (Finska) ima svojo politično ter simbolno težo. Vse skupaj se mi zdi veliko bolj pomembno s simboličnega, manj pa z realno političnega vidika.«

Milanović o vetu na članstvo Finske

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je pred dnevi napovedal veto na širitev zveze Nato, kar se zdi Udoviču nenavadno. »To je težko razumeti, da prav Hrvaška, ki je ena najmlajših članic, pogojuje članstvo držav v Natu. Menim, da gre prej za politični prestiž kot za realno pogodbo. A kljub Milanovićevemu pogojevanju, pogodbo ratificira Sabor.«

Vse skupaj se mi zdi veliko bolj pomembno s simboličnega, manj pa z realno političnega vidika.

Nevtralna politika Avstrije

Nevtralno politiko zagovarja tudi naša severna soseda Avstrija, ki jo k temu zavezujeta Avstrijska državna pogodba iz leta 1955 in ustava, ki prepoveduje vstop v vojaška zavezništva in ureditev tujih vojaških oporišč na avstrijskem ozemlju. »Avstrija zaenkrat gotovo ne bo spremenila svoje politike nevtralnosti. Tega od njih ni pričakovati, saj bi to temeljito zamajalo njihovo politiko Avstrijske državne pogodbe in se dotaknilo tudi vprašanja avstrijske državnosti, o čemer Avstrija ne želi razpravljati,« pojasnjuje Udovič.