Svačica
Objava:
13. 07. 2016 / 07:29
Deli:
Čas branja:
4 minute
Nazadnje Posodobljeno:
09.04.2021 / 13:15
Svačica
Veriga karavanških gora se zdi od daleč povsem pregledna, brez ugank in skrivnosti. Vrhovi, strma pobočja, vmesni prehodi, vse je kot na dlani. Vendar iz nižav na sončni strani Alp ne vidimo vsega. Med bolj skritimi kotički je tudi Svačica slikovita gora med Stolom in Vrtačo. Svačica je dostopna z obeh strani meje. Od Celovške koče je do vrha približno ura hoda, na naši strani pa lahko začnemo izlet v dolini Završnice ali na Ljubelju, kjer je pod nekdanjim Kompasovim hotelom veliko parkirišče. Z njega krenemo po širokem kolovozu navkreber do smučišča in po njem ob stebrih sedežnice do koče Vrtača. Sonce, ki je kljub zgodnji uri že visoko nad Košuto, nas pošteno žge v hrbet. Čez pot leze slinar s hišico na plečih, na sternbergovih klinčkih, detelji, ivanjščicah in zvončnicah se svetlikajo kapljice rose. Za kočo prestopimo na vijugavo stezo, ki se med ruševjem, vrbovjem in grmiči sleča vzpne do kolovoza. Na njem lahko ostanemo vse do planinskega doma na Zelenici (1536 m), vendar je lepše, če za prvim ovinkom znova prestopimo na planinsko stezo.
Pot na Zelenico je poleti prijetna, pozimi pa se je zaradi plazov z Begunjščice že večkrat spremenila v smrtonosno past. Decembra 1962 je sneg zasul štirinajst graničarjev (dvanajst se jih je rešilo, dva sta umrla), januarja 1977 pa je bil plaz usoden za štiri kranjske dijake in dva učitelja. Za planinskim domom na Zelenici krenemo navkreber ob manjšem smučišču. Preden se pot proti domu pri izviru Završ nice zasuka v levo, zavijemo desno proti Stolu in Vrtači, prečkamo še eno smučišče in se skrijemo v gozd. Še naprej nas spremlja pisano cvetje: kranjske lilije, alpski čober, ciklame, jajčasti poponi, primožki, repuš ...
Svet se polagoma odpre: pokažeta se Srednji vrh (1797) in v ozadju Stol. Z leve se nam pridruži pot od doma pri izviru Završnice. Na naslednjem razpotju zavijemo navkreber proti Vrtači. Steza se čez travnate strmine zavihti na greben. Tam zapustimo pot proti vrhu in se spustimo na prostrano melišče. Na razpotju ni kažipota, na skalah pa kmalu odkrijemo obledele rdeče črte. Steza se v loku spušča pod stenami. Čeprav se nanjo usipajo vedno nove skale in kamni, je v lepem vremenu dobro vidna. V megli pa je vse drugače ...
S spodnjega konca melišča se vzpnemo do poti, ki gre od Celovške koče proti Stolu. Svačica, ki smo jo zagledali šele pred nekaj minutami, je že čisto blizu. S sedla Belščica (1840 m) se lahko nanjo vzpnemo po dveh strmih poteh. Prva (z avstrijskimi oznakami) se požene navkreber ob prepadnem robu in mejnih kamnih, druga (neoznačena) pa rušnato pobočje preseka po sredini. Obe se visoko zgoraj združita. Tedaj zagledamo ozek skalnat vrh s križem, ki ga dosežemo po kratkem izpostavljenem grebenu.
Z vrha, na katerem sta vpisna knjiga in žig, se vrnemo na sedlo Belščica, od koder nadaljujemo proti Stolu. Pot se kmalu spusti skozi žleb in potegne po pobočju daleč na zahod. Na razpotju zavijemo levo proti Zelenici in se med ruševjem spustimo v dolino V Kožnah, kjer je za velikimi balvani novo razpotje. Tam se moramo odločiti, ali bomo šli na Zelenico po spodnji ali zgornji poti. Prva gre čez sedlo Šija in mimo doma pri izviru Završnice. Druga pa se požene navkreber do skalovja, se vzpne skozi žleb, preči zeleno pobočje in se naposled zlije s poznano potjo z Vrtače. Krog je tako sklenjen, do Ljubelja pa nas bo v hrbet še nekaj časa žgalo močno sonce.
OSNOVNI PODATKI Svačica (1958 m)
Izhodišče: Ljubelj.
Dostop: Gorenjsko avtocesto zapustimo pri Podbrezjah, od koder nadaljujemo mimo Tržiča do Ljubelja. Pred predorom zavijemo levo do parkirišča pod nekdanjim hotelom.
Dolžina vzpona: 4 ure.
Dolžina krožne poti: 7 do 8 ur.
Višinska razlika: 900 metrov.
Kratek opis poti: Z Ljubelja se vzpnemo do planinskega doma na Zelenici, od tam pa čez južno in zahodno pobočje Vrtače do sedla Belščica in na vrh Svačice. Vrnemo se po poti, ki gre s sedla Belščica proti Stolu, pozneje pa z nje prestopimo na pot StolZelenica. Izlet je dolg in naporen. Pot je večinoma lahka, vzpon na vrh pa je nekoliko zahtevnejši in tu in tam izpostavljen.
Zemljevid: Karavanke osrednji del, 1 : 50.000.
NEDELJSKA MAŠA
V župnijskem domu v Bistrici pri Tržiču je maša vsako nedeljo ob 7.30 in ob 9. uri. V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah pa sta zadnji nedeljski maši ob 16. in 19. uri.
