Revna družina, očetova smrt, skromno življenje z mamo in enajstimi sorojenci. Nič kaj obetavno ne zveni začetek življenjske zgodbe sv. Petra Celestina. A prav iz sivine naštetega je sijalo mamino vprašanje: »Kateri od vas bo moj svetnik?« In Petrov prepričljivi vzklik: »Jaz!« Na tej poti ga ni ustavilo nič. Hlepel je po samotnem življenju v povezanosti z Bogom. Kot puščavnik je molil, prepisoval knjige in opravljal težka dela, da bi se izognil delom hudega duha. V razburkanih časih Cerkve so ga na stara leta imenovali za papeža, a je kmalu odstopil. Čutil je, da je njegovo mesto drugje. Ko so ga v zadnjih letih zaprli v celico, se je tega razveselil, saj je končno dobil, kar si je želel.

Nenavadna zgodba. Mož, ki sledi besedi Boga in miru srca. Pa ti? Mi? Naša družina? Kako dobro nam gre pri iskanju poti za biti in postajati – svetnik?