V mladosti je bil veliko bolan, zato mu niso napovedovali dolgega življenja, a je kljub temu dosegel lepo starost in postal plemenit duhovnik in spovednik. Videl je v srce spovedanca in če se ta ni mogel spovedati kakšnega težkega greha, mu je pater Pij kar sam pomagal. Nekomu, ki bi rad k njemu pripeljal svojega prijatelja, je rekel: »Pazite, kajti ko mi pripeljete nekoga in mu jaz po Božji milosti odprem oči, pred Bogom ne bo mogel reči: nisem vedel!«

Vedno je treba ohranjati močni ti dve kreposti: milino do bližnjega in sveto ponižnost do Boga.

Od leta 1918, ko je bil za preostalih 50 let življenja zaznamovan s stigmami, Kristusovimi ranami, so k njemu v kapucinski samostan v San Giovanni Rotondu prihajale še večje množice vernikov in tudi radovednežev, zaradi česar je imel težave s predstojniki, a je vse vdano prenašal.

Nikoli se ne prepustite sami sebi. Vse svoje zaupanje položite samo v Boga. 

Kdor začenja ljubiti, mora biti pripravljen trpeti.

Nikogar od obiskovalcev ni zavrnil, vsem je obujal vero in prinašal luč, ko jim je delil nasvete in tolažbo. Včasih tudi tako, da se je poslužil svojega posebnega daru – sposobnosti bilokacije. 

Na njegovo priprošnjo so se že za časa njegovega življenja dogajala čudežna ozdravljenja, ki smo jim priča vse do današnjih dni. Za svetnika ga je razglasil papež Janez Pavel II. leta 2002 in za njegov god določil 23. september, njegov rojstni dan za nebesa.

Pogled na San Giovanni Rotondo iz zraka. FOTO: Wikipedija.

Sled njegovega življenja je dobra vidna v kraju San Giovanni Rotondo, kjer si lahko ogledamo prvotno cerkev, samostan, muzej, novo cerkev patra Pija in njegov grob, ter tudi bolnišnico, ki jo je pater Pij ustanovil – imenuje se Hiša lajšanja trpljenja. 

Marija naj spremeni v veselje vse bolečine našega življenja. Tudi mi, ki smo prerojeni v svetem krstu, odgovarjamo na milost naše poklicanosti po zgledu naše brezmadežne Matere. Neprenehoma se posvečajmo spoznavanju Boga, da bi ga čedalje bolj dojeli, mu služili in ga ljubili.