Samega sebe imenuje Matej, tako je poimenovan tudi v Apostolskih delih (Apd 1,13), evangelista Marko in Luka pa ga imenujeta Levi, Alfejev sin. Bil je cestninar, danes bi lahko rekli carinik, torej v službi rimskih okupatorjev. 

Takšni ljudje med sonarodnjaki Judi niso bili priljubljeni. In prav takega cestninarja Jezus pokliče za apostola: »Ko je Jezus šel od tam, je zagledal moža, imenovanega Matej, ki je sedèl pri mitnici, in mu je rekel: 'Hôdi za menoj!' In ta je vstal in šel za njim« (Mt 9,9; prim. Mr 2,14). 

Jezusov klic je popolnoma spremenil njegovo življenje in prevrednotil njegove dotedanje vrednote, ga ozdravil njegove grešnosti. Tudi za Mateja veljajo besede, ki jih je Jezus namenil farizejem, ko so mu očitali, da se druži s cestninarji in grešniki: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike« (Mt 9,12).

Kot cestninar je bil Matej med Jezusovimi učenci zanesljivo eden od bolj izobraženih, če ne drugega, prav gotovo vešč branja in pisanja; tudi Stara zaveza mu očitno ni bila tuja, saj skorajda ni poglavja v njegovem evangeliju, kjer se ne bi vsaj enkrat skliceval na katero od starozaveznih besedil.

Evangelij človeškosti

Vsakega od štirih evangelistov že od nekdaj upodabljajo tudi simbolično s krilatimi bitji: Mateja s človekom (ali angelom), Marka z levom, Luka z volom in Janeza z orlom. Ta simbolična krilata bitja se nanašajo na knjigo preroka Ezekiela (prim. Ezk 1,5-25). Tako kot je preroku Ezekielu videnje štirih krilatih bitij odprlo oči za Boga, nam štirje evangelisti s svojimi evangeliji odpirajo oči za Jezusa. 

Svojo utemeljitev imajo ta simbolična bitja tudi v samih evangelijih. Tako je simbol evangelista Mateja človek s krili, ker njegov evangelij poudarja človeško plat Jezusovega prihoda na svet že s tem, ko v uvodu zapiše Jezusov rodovnik. 

Mali Vrh, podružnična cerkev sv. Mateja, župnija Mirna Peč. FOTO: Andrej Praznik.

Irenej Lyonski, ki ga Cerkev slavi kot apostolskega in cerkvenega »očeta katoliške teologije«, pravi, da Matejev evangelij predstavlja Jezusa kot enega izmed nas in ga zato označi kot »evangelij človeškosti«.

Apostola Mateja umetniki upodabljajo s človekom ali z angelom kot simbolom njegovega evangelija, s knjigo, z mečem ali s sulico (kot orodjem njegovega mučeništva, ki naj bi ga pretrpel med oznanjevanjem evangelija v Etiopiji), pa tudi z mošnjo in računsko deščico, kakršno so imeli cestninarji. Kot svojega zavetnika ga častijo finančni in davčni uradniki, cariniki, menjalci in knjigovodje; je tudi priprošnjik proti alkoholizmu.

Evangelist Matej na Slovenskem

Na praznik sv. Mateja goduje okrog 12.000 Slovencev, ki nosijo ime Matej (ime je na 11. mestu med moškimi imeni), in okrog 3.300 z imenom Matevž;  med Slovenkami je več kot 10.000 žensk z imenom Mateja (ime je na 7. mestu med ženskimi imeni) in nad 2.800 z imenom Teja.

Ob godu sv. Mateja se pričenja koledarska jesen, zato ta svetnik velja za napovedovalca vremena. Slovenski pregovor pravi: »Če je sv. Matevž vedren, prijetna bo jesen.«

Evangelistu Mateju je na Slovenskem posvečenih pet podružničnih cerkva v naslednjih krajih: Hrastje (župnija Šentjur), Kamenca (župnija Deskle), Mali Vrh (župnija Mirna Peč), Spodnje Škofije (župnija Škofije) in Šmatevž (župnija Gomilsko), ki je po evangelistu prevzel tudi svoje krajevno ime.