S svojo odločnostjo je tako reševal ne samo Cerkev, kateri je bil postavljen za voditelja, temveč tudi Evropo in njeno kulturo. 

To mu je uspelo zato, ker je vse svoje življenje in delo polagal v Božje roke, saj se je zavedal svoje človeške omejenosti, kar je izrazil ob svojem škofovskem posvečenju z naslednjimi besedami: »O Bog, slišal sem glas tvojega klica in sem se zbal; premišljal sem delo, ki si mi ga naložil, in sem se ustrašil. O ti, ki si mi naložil to težko breme, nosi ga z menoj, te prosim! Bodi mi vodnik in opora! Daj mi moči, ko si me poklical!«

Tudi Leon Veliki je prepojen s strahom, a je njegova duša hkrati tam, kjer ni strahu. Ves je zakopan v delo, a je hkrati tam, kjer ni dela, ampak milost, zastonjski dar. Živi v Svetem Duhu, napolnjuje ga življenje v Duhu. (Milan Knep)

Pridobil si je temeljito teološko izobrazbo, bil je mojster govorništva, pri reševanju problemov pa izjemno iznajdljiv, sposoben hitrega, odločnega in zanesljivega odločanja; bil je odprt za vse dobro in imel je razumevanje za potrebe časa.

Odločilno vlogo je odigral v bogoslovnih prepirih o Kristusovi človeški in Božji naravi, ko je z vso jasnostjo razložil nauk, da je Kristus pravi Bog in tudi pravi človek v eni osebi. 

»Skrivnost našega odrešenja bi postala prazna, če bi več ne verovali, da je Kristus privzel pravo in popolno, resnično človeško naravo!« je zapisal. Ta nauk je bil po njegovi zaslugi slovesno razglašen in z navdušenjem sprejet na koncilu v Kalcedonu leta 451.

Papež Benedikt XIV. je leta 1754 papeža Leona I. razglasil za cerkvenega učitelja.

Papež Benedikt XVI. je leta 2008 v eni od svojih katehez poudaril, da si papež Leon I. brez dvoma zasluži pridevek Veliki, saj »je bil res eden največjih papežev, ki so počastili rimski sedež in veliko prispevali k utrditvi njegove avtoritete in ugleda. Je prvi rimski škof z imenom Leon, ki si ga je kasneje nadelo še dvanajst papežev; pa tudi prvi papež, katerega pridige so prišle do nas; z njimi se je obračal na ljudstvo, ki se ga je oklepalo med bogoslužjem … Dejavnost papeža Leona nam je dobro znana po zaslugi njegovih prelepih govorov – ohranjenih je skoraj sto, in to v sijajni in jasni latinščini – in po zaslugi njegovih pisem, okoli sto petdeset. V teh besedilih se kaže papež v vsej svoji veličini, ko služi resnici v ljubezni in se vztrajno ukvarja z besedo, ki ga kaže kot teologa in obenem pastirja.« V nadaljevanju kateheze je papež Benedikt XVI. med drugim poudaril, kako pomembno za takratne vernike in za nas danes je Leonovo učenje, da krščansko bogoslužje ni spomin na pretekle dogodke, ampak podanašnjenje nevidnih resničnosti, ki delujejo v življenju slehernega človeka; ni le »nekaj iz preteklosti, ampak sedanji dogodek«.

Verovati brez omahovanja v to, česar naše telesne oči ne vidijo, hrepeneti po tem, česar ne moremo videti, v tem je veličina velikih ljudi, v tem je svetloba duš, polnih vere. (Sv. papež Leon I. Veliki)

Papeža Leona I. Velikega častijo kot svetnika tudi anglikanci, protestantje in pravoslavni. Kot zavetniku pa se mu priporočajo glasbeniki, pevci in organisti. Goduje 10. novembra.

Po podatkih Slovenskega statističnega urada z dne 1. januarja 2021 nosi ime Leon 3433, različici Lev 406 in Leo 641 Slovencev. Manj pogosto je med Slovenkami žensko ime Leonida (523), še bolj redko pa Leona (96).