Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož je izdal knjigo o znamenitem kipu sv. Jurija, ki ga hranijo v posebnih zaščitnih pogojih v mestni proštijski cerkvi sv. Jurija na Ptuju.

Proštijska cerkev sv. Jurija na Ptuju

V sklopu številnih prireditev in dogodkov, ki zaznamujejo jubilejno leto 2019, ko Ptuj obeležuje 1950. obletnico prve pisne omembe v antičnih virih, so se v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož odločili, da ob muzejskem zborniku in drugih publikacijah, ki so izšle v tem letu, izdajo ter osvetlijo tudi zgodbo ptujskega mestnega zavetnika in patrona mestne župnijske cerkve, sv. Jurija.


Kopija kipa na stalni razstavi na ptujskem gradu in originalni kip sv. Jurija, ki je pod varovalnim steklom v ptujski proštijski cerkvi.

Razstava, raziskava kipa, analize

Zamisel o posebni publikaciji, posvečeni ptujskemu sv. Juriju, se je porodila že pred nekaj leti, ko si je Narodni muzej Slovenije za razstav Vitez, dama in zmaj leta 2012 iz ptujske proštijske cerkve izposodil izjemno kakovosten srednjeveški leseni kip njenega patrona sv. Jurija, ki je bil izdelan okoli leta 1380, kmalu potem, ko je Ptuj dobil svoj prvi zapisani mestni statut.

Ob tej priložnosti je bilo govora tudi o tem, da bi se po končani razstavi opravile dodatne naravoslovne raziskave kipa v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS v Ljubljani, kar se je potem z dovoljenjem Župnije sv. Jurija tudi zgodilo, izsledke analiz pa objavilo v krajši publikaciji.

Knjiga, posvečena sv. Juriju, zavetniku mesta Ptuj

Priložnost se je ponudila nedavno, ko je Mestna občina Ptuj prisluhnila želji muzeja, da se izda knjiga, posvečena sv. Juriju, zavetniku mesta, in odobrila programska sredstva za njen izid.

Rdečo nit knjige z naslovom Sveti Jurij – zavetnik Ptuja in podnaslovom Svetniški, viteški in ljudski lik sv. Jurija, plemenitega ptujskega zavetnika predstavlja gotski kip sv. Jurija iz mestne župnijske cerkve, ki ga obravnava dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož.

Izsledke naravoslovnih analiz predstavljajo dr. Katja Kavkler iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS v Ljubljani ter dr. Katarina Čufar s sodelavcema Luko Kržetom in dr. Maksom Merelo z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Ker je podoba sv. Jurija največkrat povezana z njegovim bojem z zmajem, so k sodelovanju povabili dr. Marka Freliha iz Slovenskega etnografskega muzeja.

O Jurijevih upodobitvah na ptujskih mestnih znamenjih piše dr. Dejan Zadravec iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, o šegah in običajih, ki na ptujskem območju skorajda niso več ohranjeni, pa etnologinja Monika Simonič Roškar iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož.