»Pravijo, da vsakemu izberejo pravo ime, ime z vsebino, programom. Ime Jožef je hebrejskega izvora in pomeni `Bog naj doda potomstvo´. Morda bi kdo pomislil, da pri meni kot duhovniku to ne drži. Vendar se z leti vse bolj zavedam, kako številno veliko duhovno potomstvo mi je dal Bog (Jahve)«, pojasnjuje duhovni vodja Družine Jože Plut, ki poudarja, da je zelo ponosen na svoje starše, da so vsem otrokom izbrali lepa imena. »Imena, ki so vezana na slovensko (krščansko) tradicijo.«

Katere vrednote in načela vas pri sv. Jožefu najbolj nagovarjajo?

Najbolj me pri Jožefu nagovarja njegova pravičnost, ki jo omenjajo tudi evangeliji. Lahko pa bi dodal še misel - lastnost, ki me pri sv. Jožefu vedno nagovarja. Čeprav je bil izbrani varuh Božjega Sina in Marijin mož, nikoli ni sili v ospredje. Živel je svoje poslanstvo. Se mi zdi, da bi njegovo držo najboljše opisal z izrazoma: ponižna drznost.

Sv. Jožef, stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani. FOTO: Tatjana Splichal

Omenili ste, da je v evangeliju opisan kot pravičen mož. Tako ga je imenoval tudi evangelist Matej. Zakaj ga je označil s tem pridevnikom?

Izraz pravičen je v Svetem pismu širši od pomena »pravičnik«. Pomeni moža vrednot, ki vrednote živi v istovetnosti v zasebnem in javnem življenju, tako v odnosu do sebe kot do drugih. Pomeni držo, ki vedno odgovorno išče najboljšo (pravo!) rešitev ne le zase, ampak za vse. Jožef na primer išče najboljšo rešitev za nosečo Marijo in otroka, ne pa običajno, ki bi ga opravičevala. Pomeni tudi priznavanje Boga, pred katerega v molitvi prinašaš svojo hvaležnost pa tudi stisko in težo odločitve. In vse to je Jožef bil!

Jožef je bil potomec kralja Davida, zato je bil kraljevskega rodu. Iz svetopisemskih zapisov pa ni ravno vidno, da bi bil Jožef v materialnem smislu bogat mož. Iz evangelijskih odlomkov lahko razberemo, da je opravljal tesarska dela. Je še kaj več znanega o njegovem življenju?

Jožef je bil zagotovo iz Davidovega rodu, iz mesta Betlehem. To lepo pokaže tudi Jezusov rodovnik. Zaradi svojega rodu se je šel z nosečo ženo na zahtevo cesarja Avgusta popisat v Betlehem, »hišo kruha«. Če morda Jožef res ni bil materialno bogat, pa je imel plemenite drže, drže, ki se jih ni sramoval ne kot Jud ne kot kraljevi potomec po krvi ne kot moški. Takih plemenitih moških, fantov in mož bi si človek danes želel čim več. Bil je pošten, mož pokončne drže, mož, ki je imel rad svojo ženo, ki je bil steber družine, mož, na katerega se je lahko zanesla žena Marija in se nanj naslonila ter »oče«, h kateremu se je v varstvo zatekal Jezus. To lahko razberemo iz evangelijev. Nazadnje je Jožef omenjen, ko sta dvanajstletnega Jezusa z Marijo iskala v templju. Zgodovina zato sklepa, da je umrl še pred Jezusovim javnim delovanjem – ko je izpolnil svoje poslanstvo.

Sveti Jožef je glavni zavetnik Škofije Novo mesto. Stolnica sv. Nikolaja v Novem mestu. FOTO: Tatjana Splichal

Kdaj je bil 19. marec določen za njegov godovni dan in kdo je zaslužen za to? Kdaj pa je bil temu dodan še praznik Jožefa delavca, ki ga praznujemo 1. maja, ki sovpada s civilnim praznikom dela?

Češčenje sv. Jožefa je izpričano že v 5. stoletju. Širše pa so ga začeli obhajati in slaviti v 14. stoletju. Papež Gregor XV. je njegov praznik leta 1621 povzdignil v zapovedanega. Dodaten polet je njegovo češčenje dobilo po letu 1847, ko je papež Pij IX. sv. Jožefa razglasil za varuha sv. Cerkve, kmalu za tem pa so ga razglasili še za patrona notranjeavstrijskih dežel – torej tudi slovenskih. Je tudi zavetnik, zgled in vzornik mož in fantov. Iz njegovega življenja tudi razumemo, da je priprošnjik v sili (stiski) in za srečno zadnjo uro.

Naj sv. Jožef prosi za vse fante, može in moške sveta, še posebej slovenske.

Vsi stanovi in poklici imajo v Cerkvi svoje nebeške zavetnike. Z industrializacijo pa se je množično pojavilo delavstvo. Jožefa, moža kraljevega rodu, ki je bil delavec in je imel pravo dostojanstvo s čudovitimi lastnostmi pravičnega in poštenega moškega ter delavca je zato papež Pij XII. leta 1955 razglasil za zavetnika delavcev.

V čem je sv. Jožef lahko zgled sodobnemu moškemu, možu, očetu in delavcu?

Sv. Jožef je zgled, kako biti »pravičen« in odgovoren; pošteno služiti svoj kruh; iskati najboljšo rešitev za bližnje in za vse; imeti rad svojo ženo, otroke, družino; biti zvest, pokončen in ponižen; nasloniti se na Boga … Izstopati od povprečja v teh držah kot sv. Jožef. Naj sv. Jožef prosi za vse fante, može in moške sveta, še posebej slovenske.