Sv. Jožef je bil po svetopisemskem izročilu mizar, zato velja za zgled človeka, ki si je z delom služil kruh, vzdrževal družino ter skrbel za vzgojo in rast malega Jezusa. Sv. Jožef delavec je tudi glavni zavetnik koprske škofije.

Papež Leon XIII. je podprl delavce

Vsebina današnjega godovnega dneva izhaja tudi iz zgodovinskih okoliščin delavskega vprašanja: papež Leon XIII. (1878–1903) je leta 1891 objavil okrožnico Rerum novarum (Nove stvari), s katero je podprl delavsko vprašanje ter spregovoril o industrijskih delavcih, sindikatih in poštenih plačah. Okrožnica je postala temeljno besedilo sodobnega družbenega nauka Cerkve, saj je človekovo delo prvič obravnavala s krščanskega vidika, pri tem pa je izhajala iz svetopisemskega izročila. Obsežno je spregovorila o položaju delavcev, ki so bili v tistem času socialno nezaščiteni, njihov status pa ni imel pravnega okvira. Okrožnice cerkvenega učiteljstva pomagajo vzpostavljati pravičen družbeni red in vrednotiti obstoječo družbeno ureditev.

Jezus si je pred začetkom javnega delovanja služil kruh z delom, verjetno kot obrtnik mizar, s čimer je človekovemu delu dal poseben pomen.

Zgodovina dela se za kristjane in Jude začne s stvarjenjem sveta. Stara zaveza predstavlja Boga kot delavca, ki oblikuje, postavlja in ureja svet. Jezus si je pred začetkom javnega delovanja služil kruh z delom, verjetno kot obrtnik mizar, s čimer je človekovemu delu dal poseben pomen.

Sveti Jožef delavec, Cerklje ob Krki. FOTO: Jože Potrpin

God Jožefa delavca praznujemo že od leta 1955

Papež Pij XII. je leta 1955 prvi maj razglasil za god sv. Jožefa delavca, z namenom in željo, da bi bil to posvečen dan in ne več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje. V ospredju je torej delavec, ne delo. »Nikoli več delo nad delavcem! Nikoli več delo zoper delavca, delo v službi človeka, vsakega človeka in celotnega človeštva!« je dejal papež Pavel VI. ob obisku sedeža Mednarodne organizacije dela v Ženevi.

Praznik dela so prvič zaznamovali leta 1890 v spomin na težko izborjene pravice delavcev in kot poziv k medsebojni solidarnosti.

Protesti v Chicagu

Prvega maja se spominjamo protestnikov, umrlih v spopadu s policijo: v začetku maja leta 1886 so delavci v Chicagu zahtevali osemurni delavnik, šest izmed njih je izgubilo življenje. Protesti so znani kot Haymarketski izgred. Praznik dela so prvič zaznamovali leta 1890 v spomin na težko izborjene pravice in kot poziv k medsebojni solidarnosti.

Praznovanje Slovencev

Slovenci so praznik dela obhajali že pred njegovo uradno razglasitvijo za državni praznik in Jožefov god. To je priložnost, da delavci opozorijo na svoje razmere, na predvečer praznika pa je pri nas v navadi kurjenje kresa in postavljanje mlaja kot znamenje pomladnega prebujanja narave. Prvega maja se mnogi Slovenci tradicionalno odpravijo v hribe.