Svetnik je bil »duhovni in teološki most med vzhodnimi in zahodnimi kristjani« in si je neutrudno prizadeval za mir in spravo, je v utemeljitvi za svojo odločitev po navedbah avstrijskega Kathpressa zapisal sveti oče, ki je že oktobra lani napovedal, da si Ireneju že dolgo želi izkazati to čast in mu podeliti naziv »Doctor unitatis« (»učitelj edinosti«).

Katoliška cerkev je doslej kot cerkvene učitelje častila 36 svetnikov, Irenej bo 37. po vrsti in peti iz Francije.

Katoliška cerkev je doslej kot cerkvene učitelje častila 36 svetnikov, ki so izrednega pomena za nauk vere. Sveti Irenej je bil več desetletij škof v Lyonu. Njegovo ime pomeni »mir, ki prihaja od Gospoda«. Bil je učenec sv. Polikarpa iz Smirne. Domnevno izvira iz Male Azije. Kot naslednik mučenca sv. Potina je prevzel škofovski sedež v Lyonu, ki je bil takrat prestolnica rimske Galije.

Borec proti herezijam

Ireneja je zelo skrbelo širjenje nauka gnostikov, ki so zanikali, da je Bog postal človek in se učlovečil v Jezusu Kristusu. Irenej je njihove nauke natančno preučeval, opravil veliko pogovorov o veri in neutrudno bral. Na podlagi temeljnih spoznanj svojega raziskovalnega dela je objavil knjigo z naslovom »Adversus haereses« (Proti herezijam).

Irenej je Cerkve v njeni vesoljnosti in edinosti postavil v bran proti herezijam, ki so povzročale odstopanja od cerkvenega nauka in razdeljenost znotraj Cerkve. Teologija pravoslavnih Cerkva je še danes močno prežeta z Irenejevimi idejami. Zahodne Cerkve njegov bogoslužni spomin obhajajo 28. junija, vzhodne pa 23. avgusta.

Teologija pravoslavnih Cerkva je še danes močno prežeta z Irenejevimi idejami.

Irenej je tako postal 37. cerkveni učitelj, za Bernardom iz Clairvauxa (1090-1153), Hilarijem iz Poitiersa (315-367), Frančiškom Saleškim (1567-1622) in Terezijo Deteta Jezusa (1873-1897) pa peti iz Francije.

Papež Janez Pavel II. in msgr. Francesco Saverio Toppi, ki so mu bile priznane junaške kreposti. FOTO: Vatican Media

Junaške kreposti priznane trem Božjim služabnikom

Med avdienco s kardinalom Marcellom Semerarom, prefektom Kongregacije za zadeve svetnikov, je papež potrdil tudi izdajo treh odlokov, s katerimi so trem Božjim služabnikom priznane junaške kreposti. To so:

Francesco Saverio Toppi iz reda bratov kapucinov, nadškof prelat Pompejev, rojen 26. junija 1925 v Bruscianu v Italiji, umrl pa 2. aprila 2007 v italijanskem mestu Nola,
Maria Teresa De Vicenti, ustanoviteljica Kongregacije malih delavk Svetih Src, rojena 1. maja 1872 v italijanskem mestu Acri, kjer je tudi umrla 23. novembra 1936 in
Gabriella Borgarino iz Družbe hčera krščanske ljubezni, rojena 2. septembra 1880 v Bovesu v Italiji, umrla pa 1. januarja 1949 v italijanskem kraju Luserna.