Nomen est omen (ime je znamenje) zagotovo velja za ime tokratnega svetnika, ki je sestavljeno iz dveh latinskih besed: homo – človek in bonus – dober. Vzgojiti dobrega človeka je bilo vodilo njegovih staršev, ki so poskrbeli za ustrezno izobrazbo in v njem spodbudili zanimanje za trgovski poklic. Slednjega so mu predstavili kot plemenito poslanstvo, ki ne izvira iz pohlepa po dobičku. Po prevzemu očetove trgovine je z manjšim delom dobička preživljal družino, ostalo pa namenil dobrodelnosti. Gradil je sirotišnice in bolnišnice, pomagal revnim meščanom in jim priskrbel dostojen pogreb. Moč za preprosto asketsko življenje je črpal iz prejemanja zakramentov in molitve. Za svetnika je bil razglašen kot prvi laik preprostega rodu.

Kaj verjetno je, da bi se ob modernih naslovih tipa »šest korakov, kako biti srečen«, le prizanesljivo nasmehnil, kajti: »Le eno je potrebno …«