Cerkev je tega izjemnega učenjaka, apologeta, prevajalca in komentatorja Svetega pisma uvrstila med cerkvene očete in med štiri zahodne cerkvene učitelje skupaj s sv. Ambrožem Milanskim, sv. Avguštinom in sv. Gregorjem Velikim. 

Največje njegovo delo je prevod celotnega Svetega pisma v latinščino, ki se ga je prijelo ime Vulgata in je veljal za »standardni prevod« vse do 2. vatikanskega koncila, torej več kot 1500 let! 

Sv. Hieronim je postavil Sveto pismo v središče svojega življenja: prevedel ga je v latinski jezik, razlagal ga je v svojih delih in predvsem se je trudil, da bi ga oprijemljivo živel v svojem dolgem zemeljskem življenju kljub dobro znanemu težkemu in ognjevitemu značaju, ki mu ga je dala narava. (papež Benedikt XVI.)

Kdor ne pozna Svetega pisma, ne ve, kaj je Božja moč in Božja modrost: nepoznavanje Svetega pisma je nepoznavanje Kristusa. (Sv. Hieronim)

V Hieronimovi zapuščini je poleg razprav ohranjenih še veliko pisem, med drugim si je dopisoval tudi s sv. Avguštinom, nekaj pisem pa je namenil tudi naslovnikom v naših krajih (v Emono in Oglej ter domači Stridon).

FOTO: Arhiv Družine.

Raziskovalci Hieronimovega življenja si niso edini, kje je bil Stridon, njegovo rojstno mesto; zato si učenjaka prilaščajo tako Slovenci kot tudi Hrvati in drugi. Vsi si prizadevajo, da bi bil Hieronim »njihov«, o svojem domačem kraju pa sam Hieronim ni imel najboljšega mnenja. V enem od svojim pisem o njem namreč piše: »V mojem rojstnem kraju, kjer je doma zaplankanost, je bog trebuh in se živi tja v en dan: svetejši je, kdor je bogatejši.«

Zaradi izjemne vloge, ki jo ima v zgodovini krščanske misli in duhovnega življenja, so sv. Hieronima mnogi narodi prištevali med svoje rojake. Veličino in pomembnost Hieronimove osebnosti odkriva predvsem njegovo delo, ki še danes vzbuja občudovanje zaradi obsega in raznovrstnosti, globine in radikalnosti ter osebne zavzetosti. (Rafko Valenčič)

Sv. Hieronim je zavetnik biblicistov, knjižničarjev, arhivistov, arheologov, učiteljev, študentov in prevajalcev. Častijo ga skoraj v vseh krščanskih Cerkvah. Dne 25. julija 2020 je bil sv. Hieronim imenovan za zavetnika Koprske škofije. V Katoliški cerkvi obhajamo njegov god 30. septembra, na dan njegove smrti.

Oktobra leta 2019 je v okviru Hieronimovega leta ob 1600-letnici njegove smrti v Ljubljani potekal simpozij Hieronymus noster (Naš Hieronim), na katerem je več kot 100 predavateljev iz različnih vidikov osvetlilo Hieronimov lik.

Hieronim na Slovenskem

Svetemu Hieronimu je na Slovenskem posvečenih 9 cerkva, osem podružničnih in ena župnijska (v Kozani v Goriških Brdih), šest od teh je v Koprski škofiji. Med zanimivejšimi je gotovo cerkev na vzhodnem pobočju Nanosa, pa tudi cerkev, ki se nahaja v kraju, ki tudi sam nosi ime po našem svetniku: Jeronim v župniji Vransko. Prav v letošnjem letu je sv. Hieronim dobil svojo ulico tudi v Ljubljani.

Danes ob 16. uri bo v Arheološkem parku Mestnega muzeja Ljubljana (za Cankarjevim domom) v emonski krstilnici vsakoletna latinska maša v čast sv. Hieronimu.

Zbirka spevov v čast sv. Hieronima

Tri leta potem, ko je bila sv. Hieronim razglašen za glavnega zavetnika koprske škofije, je Katarina Vidmar, profesorica klavirja na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini, zborovodja MePZ Angelski spev in organistka na Otlici ter skladateljica, pripravila zbirko spevov v čast svetemu Hieronimu z naslovom Knjigo Božje postave premišljuj in jo dala v dar vernikom Škofije Koper, so zapisali na spletni strani škofije.