Papež Frančišek je minuli konec tedna obiskal portugalsko Marijino romarsko središče Fatimo, kjer so v soboto obhajali stoto obletnico prikazovanj. Sveti oče je na Portugalsko pripotoval kot »romar miru« in »romar upanja« in ob prihodu v fatimski kapeli prikazovanj najprej molil za »mir v svetu in slogo med narodi«.



Frančiška je v Fatimi pričakalo več sto tisoč ljudi, v kapeli prikazovanj pa ga je sprejel rektor svetišča, Carlos Manuel Pedrosa Cabecinhas. Papež je nekaj minut preživel v tihi molitvi pred podobo fatimske Marije in v tem času so tiho molile tudi množice romarjev na trgu pred cerkvijo. V znamenje posebne pozornosti je Frančišek v Fatimo prinesel »zlato vrtnico«, papeško odličje, namenjeno najpomembnejšim romarskim središčem v svetu. Pozlačeni šopek vrtnic s papeškim grbom je sestavljen iz šestih rožnih vejic s šestimi cvetovi, ki so napolnjeni z dragocenimi dišavami. Simbol zlate vrtnice predstavlja Jezusa: zlato spominja na Njegovo vstajenje, trnje pa na Kristusov pasijon.



Zvečer se je Frančišek vernikom pridružil pri molitvenem bdenju in v nagovoru Marijo označil kot »pomočnico pri veri v revolucijo nežnosti ljubezni«, saj ljudem kaže, da ponižnost in nežnost »nista odliki šibkih, temveč močnih«. Z bližnjimi ne smemo ravnati grdo, »da bi se sami počutili pomembnejše«, je zatrdil papež.

Posebej najbolj potrebnim in na rob odrinjenim, pa tudi »žrtvam krivic« je sveti oče zagotovil svoje molitve in kristjane pozval, naj ne zapostavljamo Marije: »Če želimo biti kristjani, moramo biti tudi marijanski«, je navedel besede papeža Pavla VI. (1963-78), ob tem pa poudaril, da Marija vendarle ni bolj usmiljena od Boga. Božjo Mater je imenoval učiteljico duhovnega življenja, prvo, ki je Kristusu sledila po »ozki poti« križa in tako postala naš zgled, ne pa »nedostopno« vladarico, ki je nihče ne zmore posnemati.

Po pozdravnem nagovoru je papež z romarji molil rožni venec, nato pa odšel na zasluženi počitek. Vatikanski državni tajnik je z verniki obhajal še nočno bogoslužje na trgu pred Marijinim svetiščem.



V soboto zjutraj se je sveti oče srečal s predsednikom portugalske vlade Antoniom Costo, s katerim je nekaj časa preživel v zasebnem pogovoru. Po obisku politika je v stari rožnovenski baziliki molil na grobovih treh fatimskih vidcev, Frančiška in Hijacinte Marto ter Lucie dos Santos. Kot je pri papežu Frančišku že v navadi, se tudi tokrat ni povsem držal predvidenega programa obiska in je pred slovesno kanonizacijo pastirčkov v avdienco sprejel še palestinsko begunsko družino, ki se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja odselila v Irak, od tam pa zaradi vojne leta 2003 zbežala v Sirijo. Po izbruhu vojne v Siriji se je znova umaknila, tokrat v Libijo, nato pa v čolnu pripotovala do otoka Lampeduse. Štiri generacije muslimanske družine trenutno živijo na Portugalskem – od prababice do štirimesečnega otročička.



Med slovesnim bogoslužjem v soboto dopoldne je papež fatimska vidca Frančiška (1908-1919) in Hijacinto Marto (1910-1920) razglasil za svetnika. Slovesne kanonizacije se je udeležilo na stotisoče ljudi z vsega sveta. Fatimski škof Antonio dos Santos Marto je svetega očeta uradno prosil, naj brata in sestro Marto sprejme v občestvo svetnikov, nato pa so bile na oltar prinešene relikvije mladih vidcev. V nagovoru ob stoletnici Marijinih prikazovanj je Frančišek kristjanom okrepil zaupanje v Božjo Mater. Kot je dejal, lahko Marija vsem podari upanje in mir, pod njenim varstvom pa lahko znova odkrijemo lep in mlad obraz Cerkve, ki žari, kadar je ta misijonarska, vabeča, svobodna, zvesta, ubožna v stvareh in bogata v ljubezni«.

Frančiška in Hijacinto je sveti oče označil kot zgled za vse kristjane, saj je bila »Božja navzočnost« sestavni del njunega mladega življenja. Slovesnega bogoslužja se je med drugim udeležilo tudi nekaj sto bolnikov ter portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa. Bolnikom je papež Frančišek namenil poseben pozdravni nagovor. Spodbudil jih je, naj svoje življenje sprejemajo kot dar in ga, tako kot sveta pastirčka, darujejo Bogu.

Vir: Kathpress
Foto: Radio Vatikan / CNA