In tako je leta 1182 v italijanskem mestecu Assisi poklical v življenje bogate družine Bernardone dečka Giovannija, ki pa so ga vsi klicali Francesco, »mali Francozek«, ker je bila njegova mati Pika Francozinja. 

Frančiškova otroška želja je bila postati vitez, a ga je Bog popeljal po drugačnih poteh do drugačnega viteštva, saj je postal »vitez popolnega uboštva« in redovni ustanovitelj frančiškanov. 

Njegovo življenje so obrnile na glavo besede, s katerimi ga je nagovoril Jezus: »Frančišek, ali ne vidiš, da se moja hiša podira? Pojdi in jo popravi!« 

Frančišek je te besede vzel zares. Lotil se je popravila cerkvice pri sv. Damijanu, a kmalu je spoznal, da ga Bog kliče k drugačnemu popravilu, h koreniti prenovi Cerkve in njenega občestva, kot bi mu rekel: »Ne, ne, Frančišek, ne to cerkvico, ta je tako in tako podvržena času, mislim na ono drugo Cerkev, na skrivnostno telo mojega Sina!« 

Sveti Frančišk Asiški je v svojem življenju veliko pretrpel, v svoji brezpogojni hoji za Jezusom je od leta 1224 nosil na telesu tudi Kristusove rane, stigme, a je vse prenašal z veliko vdanostjo in potrpežljivostjo. Umrl je pri Porciunkuli leta 1226, papež Gregor IX. pa ga je že leta 1228, le dve leti po smrti, razglasil za svetnika.

Pomisli, o človek, s kakšno odliko te je obdaril Gospod Bog, ko te je ustvaril in oblikoval po podobi svojega ljubljenega Sina glede telesa in po svoji sličnosti glede duha. (Sv. Frančišek Asiški)

Cerkev sv. Frančiška v Assisiju. FOTO: Tatjana Splichal.

Sv. Frančišek Asiški je bil občudovalec stvarstva in tako tudi velik ljubitelj živali, zato prav na njegov god, 4. oktobra, obeležujemo svetovni dan varstva živali. 

V svetnikovi zapuščini so poleg redovnega Vodila in pisem tudi njegove pesmi in molitve. Najbolj znana je Frančiškova Sončna pesem, hvalnica Stvarnika in njegovega stvarstva. 

Manj splošno znana so njegova druga besedila, od katerih tukaj objavljamo iz spisa Opomini odlomek z naslovom »Kreposti, ki preženejo napake«, ki nekako povzema njegovo lastno hojo za Kristusom. Frančišek se je dobro zavedal, da Gospodu služi le tisti, ki služi krepostim.

Kjer je ljubezen in modrost, tam ni ne strahu ne nevednosti.

Kjer je potrpežljivost in ponižnost, tam ni jeze ne vznemirjanja.

Kjer je uboštvo skupaj z veseljem, tam ni ne pohlepnosti ne skoposti.

Kjer je spokojnost in premišljevanje, tam ni ne zaskrbljenosti ne raztresenosti.

Kjer je strah Gospodov, ki varuje njegov dom, tam sovražnik ne najde prostora za vstop.

Kjer je usmiljenje in obzirnost, tam ni ne razsipnosti in ne trdosrčnosti.

Sveti Frančišek Asiški je zavetnik vseh redov, ki živijo po njegovem zgledu, zavetnik Italije, pa tudi zavetnik živali, ptic, rib in rastlin, sploh vse narave, čistega okolja, varstva okolja in trgovcev.

Župnijska cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana – Šiška. FOTO: Ivo Žajdela.

Sv. Frančišku Asiškemu je v Sloveniji posvečenih šest cerkva, dve župnijski – Ljubljana Šiška in Maribor Radvanje – ter štiri podružnične: Janeževo Brdo, Koper, Piran in Vipavski Križ. Svetnikov kip ali podoba pa menda ne manjka v nobeni slovenski cerkvi. 

Na rožnovensko nedeljo, ki smo jo letos obhajali 3. oktobra, so Frančiškovi duhovni sinovi in hčere praznovali tudi Frančiškovo nedeljo. V Sloveniji so močno prisotne vse tri moške redovne veje, katerih duhovni oče je sv. Frančišek: frančiškani, minoriti in kapucini; prisotne pa so tudi njegove duhovne hčere klarise in druge ženske redovne skupnosti, ki živijo v duhu Frančiškovega Vodila, ter frančiškanski tretjeredniki, svetni red, imenovan tudi Frančiškova družina, ki se prav tako navdihuje ob karizmi sv. Frančiška.

V Sloveniji ime Frančišek nosi 1150 Slovencev, ime Frančiška pa 5802 Slovenk. Obe imeni pa sta kljub lepi »popotnici« v upadanju, saj se v zadnjih desetletjih ti dve imeni med novorojenimi deklicami in dečki praktično več ne pojavljata. K tema dvema imenoma je sicer treba prišteti še številne različice, med katerimi je najpogostejše ime Franc, ki je z 21467 posamezniki celo na prvem mestu med moškimi imeni.