Dunstan se je izobraževal v Glastonburyju (Wessex) v Angliji pri učiteljih, pregnanih z Irske. Premišljeval je o poroki, toda odločil se je za posvečeno življenje. Postal je menih in živel kot puščavnik. Ker je bil dobro izučen obrtnik, je veliko delal v kovinarstvu, se ukvarjal z vezenjem in igral na harfo. Leta 940 je bil imenovan za opata v Glastonburyju. Ko je Dunstan javno napadel nespodobnosti, ki so se dogajale na praznovanju ob kronanju kralja Edwiga, je bil izgnan v Belgijo. Ta dogodek je prinesel veliko koristi: v samostanu v belgijskem Gentu je spoznal prenovljeno redovno vodilo sv. Benedikta. Ko je bil imenovan za nadškofa v Canterburyju in se vrnil nazaj v Anglijo, ga je prinesel s seboj. Na tem pomembnem položaju Dunstan ni bil samo dobri dušni pastir, temveč je svoje izdatne vire in vpliv izkoristil za zagotavljanje večje varnosti ljudstva v časih, ko so nenehni spopadi med različnimi plemiči pogosto ogrožali življenja običajnih ljudi. Dunstan je ravnal kot pravičen sodnik, varoval je uboge in obrobne. Med drugim je prenovil takratno otopelo duhovščino. Ob kronanju kralja Edgarja leta 973 je Dunstan umetniško oblikoval izvedbo celotnega obreda kraljeve posvetitve, ki se je ohranila kot osnova nadaljnjih obredov kronanja angleških monarhov vse do današnjega dne. O Dunstanu se govori, da so ga v starejših letih obiskovali angeli in ga učili nebeških hvalnic. Rad je pripovedoval zgodbe dijakom, ki so hodili v škofijsko šolo. Po njegovi smrti so se k njemu v molitvi zatekali dijaki, kadar jim je bilo hudo zaradi strogih učiteljev.