Sv. Bruno, ustanovitelj najstrožjega reda
Sv. Bruno, ustanovitelj najstrožjega reda
Sveti Bruno je ustanovitelj kartuzijanskega reda, ki velja za najstrožjega.
God sv. Bruna praznujemo 6. oktobra, ko je umrl. Bruno je izhajal iz nemške plemiške družine. Bil je duhovnik in predstojnik visoke šole v Reimsu, kjer je zaslovel kot odličen predavatelj. Zaradi boja proti simoniji je imel veliko nasprotnikov. Ko je razkril simonijo ob dodelitvi nadškofa, je moral zapustiti rodno mesto.
Bruno ni bil nikoli uradno razglašen za svetega, vendar so mu papeži ta naziv priznali, ker je papež Leon X. leta 1514 kartuzijanom dovolil, da molijo v njegovo čast. Sto let pozneje je papež Gregor XV. razgalsil spoštovanje svetega Bruna za celotno Cerkev.
Kot benediktanec v samostanu Molesme je spoznal, da si želi strožjega reda, zato je ustanovil nov samotarski red, ki zahteva poglobljeno razmišljanje in molitev, samoto, popoln molk, zbranost, obvladovanje samega sebe, delo, brezmesno prehrano …
Ime kartuzija in kartuzijani izhaja iz kraja Chartreuse v Franciji, kjer je sv. Bruno ustanovil Grande Chartreuse oz. Veliko kartuzijo.
Pri nas je edini delujoč kartuzijanski samostan Pleterje. Deluje že od leta 1403, ko ga je ustanovil Herman II. Celjski. Sicer pa je bil prvi kartuzijanski samostan na slovenskih tleh Žička kartuzija in je tudi prvi samostan tega reda na neromanskem ozemlju. Ustanovljen je bil leta 1165, le štiri leta pozneje so se kartuzijani naselili v Jurkloštru, stoletje pozneje pa še v Bistri. Tega in samostan v Žičah so pokopale reforme Jožefa II.
