Sv. Bonaventura, največji um 13. stoletja [VIDEO]
Sv. Bonaventura, največji um 13. stoletja [VIDEO]
Slovenska frančiškanska provinca, Teološka in Filozofska fakulteta in Kolegij sv. Bonaventura iz Rima Ljubljani organizirajo mednarodno konferenco ob 800. obletnici rojstva sv. Bonaventure. Začeli so v včeraj z delavnico, ki jo je v dvorani Minoritskega samostana (na Trubarjevi ulici) vodil frančiškan William Short iz rimskega kolegija, nadaljevali pa zvečer z okroglo mizo v atriju frančiškanskega samostana na Prešernovem trgu. V prvem delu večera sta Jan Dominik Bogataj OFM in prevajalka Nena Bobovnik ob moderiranju Mirana Špeliča OFM – vsi trije so tudi organizatorji mednarodne konference – predstavila dve novi knjigi Bonaventurovih del, prevedenih v slovenščino: prva je Sv. Bonaventura: Kako se različne umetnosti zvajajo na teologijo in mistični traktat O trojni poti, spremno besedo je napisal Branko Klun, prevedla jo je Nena Bobovnik, druga pa Brevilokvij v prevodu Jana Dominika Bogataja. Obe knjigi je izdala založba Brat Frančišek.
V drugem delu večera pa so trije poznavalci krščanske antike in misli cerkvenih očetov Gorazd Kocijančič, mislec, filozof in prevajalec, Marianne Schlosser, velika strokovnjakinja za srednji vek in bonaventurijanske študije z Dunaja, in William Short, ameriški frančiškan, predstojnik Kolegija sv. Bonaventure v Rimu, ob moderiranju Mirana Špeliča OFM govorili o aktualnosti srednjeveške misli in sporočilu Bonaventurovih del ter drugih cerkvenih očetov za današnji čas.
Na današnjem celodnevnem simpoziju na Teološki fakulteti pa 15 predavateljev osvetljuje Bonaventurovo življenje in misel z različnih vidikov. Prenos v živo TUKAJ.
Zakaj je menih Bonaventura svetnik in cerkveni učitelj?
Sv. Bonaventura je bil eden največjih umov 13. stoletja. Rodil se je v italijanskem mestecu Bagnoregio mali Giovanni di Fidanza leta 1221. Kot je sam zapisal, je v otroštvu hudo zbolel, prepričan je bil, da ga je pred smrtjo rešila priprošnja sv. Frančiška Asiškega. Leta 1243 je na pariški univerzi prejel naziv magistra in se nato pridružil frančiškanskemu redu, kjer je tudi prejel svoje novo ime. Profesorji so ob študiju teologije v njem prepoznali študenta z bistrim spominom in nenavadno inteligenco. Leta 1248 je že začel poučevati Sveto pismo, napisal je več del, med drugim tudi Brevilokvij, v kateri je predstavil povzetek svoje teologije. »Ta dela so pokazala njegovo globoko razumevanje Svetega pisma in očetov zgodnje Cerkve – predvsem svetega Avguština – ter široko poznavanje filozofov, zlasti Aristotela,« je v Družini zapisal Jan Dominik Bogataj. Leta 1257 – le nekaj let po smrti sv. Frančiška – je bil izvoljen za generalnega ministra frančiškanov. Za brate je napisal več duhovnih in mističnih spisov, da bi v njih ohranjal globoko duhovno življenje. Njegovo veliko delo je zbirka različnih pričevanj o asiškem svetniku, s tem je Frančiškov ideal posredoval nadaljnjim stoletjem. Leta 1273 je bil imenovan za kardinala škofa v italijanskem Albanu, na drugem lyonskem koncilu, ki je uskladil napetosti med svetno duhovščino in redovi, je Bonaventura umrl. Papež Sikst IV. ga je leta 1482 razglasil za svetnika, papež Sikst V. pa leta 1587 za cerkvenega učitelja. (več o sv. Bonaventuri v tiskani Družini)
Kaj ima sv. Bonaventura povedati Slovencem?
»V svojem času je bil še posebej znan kot človek z redko sposobnostjo usklajevanja različnih tradicij v teologiji in filozofiji. Različne nauke je združil v sintezo, ki je vsebovala njegovo osebno pojmovanje resnice kot poti do Božje ljubezni. Sodobni strokovnjaki menijo, da je bil eden najvidnejših mož svoje dobe, neustrašen zagovornik človeške in Božje resnice ter izjemen predstavnik mistične in krščanske modrosti,« pravi frančiškan Jan Dominik Bogataj in doda, da bo zato prav, če bo »ta cerkveni učitelj postal sopotnik v veri tudi današnjim kristjanom, saj zanj teologija pomeni duhovnost, cilj te pa je po njegovih besedah: 'naj postanemo dobri in se zveličamo'«. Sveti Bonaventura je člen naše bogate tradicije, sklene Bogataj: »S simpozijem o Bonaventuri bomo našo kulturo, ki se je stoletja bogatila z duhovnostjo manjših bratov, danes pa je močno osiromašena, obogatili z najboljšim.«