Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Sv. Bonaventura – goreči Kristusov pričevalec

Za vas piše:
Spletno uredništvo
Objava: 15. 07. 2024 / 06:33
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 15.07.2024 / 06:40
Ustavi predvajanje Nalaganje
Sv. Bonaventura – goreči Kristusov pričevalec
Danes goduje sv. Bonaventura, ki je umrl 15. julija 1274. FOTO: Splet

Sv. Bonaventura – goreči Kristusov pričevalec

Bonaventura se je rodil okrog leta 1220 kot Giovanni Fidanza. Že zgodaj je vstopil v frančiškanski red, kjer je zapustil kot vrhovni predstojnik neizbrisne sledi s temeljito duhovno prenovo reda.

Pridobil si je izčrpno izobrazbo in slovel kot odličen profesor na univerzah v Parizu in Oxfordu, zato ni čudno, da so mu dodelili ime Doctor seraphicus (angelski ali goreči doktor). V svojih delih je združeval najvišjo učenost z gorečo pobožnostjo. Umrl je 15. julija 1274 kot zelo vpliven kardinal na koncilu v Lyonu.

Sv. Bonaventura je zavetnik Lyona, frančiškanov, delavcev, teologov in otrok.

Bonaventura je avtor številnih teoloških, filozofskih, duhovnih in mističnih del. Zato ga je Cerkev upravičeno uvrstila med cerkvene učitelje, kar se je zgodilo ob njegovi kanonizaciji leta 1588.

Legendarno poročilo o tem, kako je prišlo do njegovega imena Bonaventura, pravi, da ga je mati hudo bolnega pripeljala k Frančišku, da bi ga blagoslovil. Ko je ozdravel, se je prišla Frančišku zahvalit, ta pa je vzkliknil: »O, buona ventura« (kar bi lahko poslovenili: »O, kakšna sreča«). In od takrat se je dečka prijelo ime Bonaventura.

Molitev cerkvenega učitelja sv. Bonaventura

Presuni, presladki Gospod Jezus, globino in notranjost moje duše z najslajšo in najzdravilnejšo rano svoje ljubezni, z resnično in čisto in najsvetejšo apostolsko ljubeznijo, da bo moja duša medlela in se topila vedno v ljubezni in koprnela edinole po tebi; po tebi naj hrepeni in koprni po tvojem bivališču, želi biti razvezana in bivati pri tebi.

Daj, da bo moja duša čutila lakoto po tebi, angelskem kruhu, okrepčilu svetih duš, po našem vsakdanjem, nadnaravnem kruhu, ki ima v sebi ves sladki okus in vso blago radost.

Tebe, ki žele vate zreti angeli, naj bo moje srce vedno lačno in naj tebe uživa in s tvojim sladkim okusom naj se napolni notranjost moje duše. Naj jo vedno žeja po tebi, viru življenja, viru modrosti in vednosti, viru večne luči, potoku slasti, obilju hiše božje.

K tebi naj se obrača, tebe išče, tebe najde, k tebi hiti, k tebi dospe, o tebi premišljuje, o tebi govori in vse dela v hvalo in slavo tvojega imena s ponižnostjo in razsodnostjo, z ljubeznijo in veseljem, z lahkoto in občutjem, z vztrajnostjo do konca. Ti sam bodi vedno vsa moja nada, vse moje zaupanje, moje bogastvo, moje veselje, moja prijetnost, moja radost, moj pokoj in moja tolažba, moj mir, moja miloba, moja dišava, moja sladkost, moja hrana, moje okrepčilo, moje pribežališče, moja pomoč, moja modrost, moj delež in moja posest, moj zaklad, v katerem naj bosta stalno in trdno in nepremakljivo vedno ukoreninjena moj duh in moje srce. Amen.


Nalaganje
Nazaj na vrh