Sv. Benedikt in benediktinci
Sv. Benedikt in benediktinci
Benedikt je leta 529 ustanovil najstarejši meniški red v Evropi, potem ko ni bil zadovoljen z vodenjem bratov, ki so potrebovali novega opata. Najprej ga je razočaral Rim, zato se je umaknil v samoto, a kmalu so ga opati prišli prosit, da bi jih vodil. Pozneje se je odločil, da bo sam izbral svoje menihe in ustanovil nov red. Njegova sestra Sholastika pa mu je sledila z benediktinkami.
Samostan so si benediktinci zgradili na hribčku blizu mesta Cassino, ki je postal znan kot začetek benediktinskega reda in v nekem pogledu kar celotne zahodne Cerkve. Benedikt, ki je tudi zavetnik Zahoda, je za red napisal pravila.
Glavno geslo je Moli in delaj (Ora et Labora). Posebnost reda je zaobljuba stalnega prebivališča (stabilitas loci).
Benediktinci so oblečeni v črn habit, usnjen pas in črn škapulir. Njihovo osnovno poslanstvo je misijonarstvo, v preteklosti pa so bili v benediktinskih samostanih tudi kulturne in gospodarske dejavnosti.
Benediktinci v Sloveniji
Na ozemlju današnje Slovenije je bilo včasih več benediktinskih prioratov: v Valdoltri, Sv. Benediktu v Slovenskih goricah, Monoštru in Gornjem Gradu. Do konca druge svetovne vojne sta delovala še Priorat Maribor v Vetrinjskem dvorcu) Krog pri Sečovljah. Leta 2009 je benediktinski priorat v Mariboru znova zaživel in se poimenoval po sv. Cirilu in Metodu. Majhna skupnost si želi znova obuditi benediktinsko tradicijo v Sloveniji.
Sv. Benediktu je v Sloveniji posvečenih osem cerkva, nekaj krajev pa je po njem dobilo tudi ime, npr. Sv. Benedikt v Slovenskih goricah (na fotografiji).
Vir: arhiv Družine, SŠK, Wikipedija
Foto: Tatjana Splichal, Marjan Smerke, Andrej Praznik
Preberite tudi:
Benedikt - zavetnik Evrope že 50 let
Kančevci – od Boga izbrani kraj za Prekmurce in Slovence