Tam izvemo tudi, da je bil ribič ob Galilejskem jezeru, doma iz Betsajde (prim. Jn 1,44). Njegovo vlogo pa zelo dobro spoznamo iz naslednjega odlomka v Janezovem evangeliju:

Naslednji dan je Janez (Krstnik) spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glej, Božje Jagnje!« Učenca sta slišala, kar je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar v prevodu pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure. Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom, je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu je rekel: »Našli smo Mesija!« Privedel ga je k Jezusu. Jezus je uprl pogled vanj in rekel: »Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa« (Jn 1,35-42).

V tem odlomku izvemo, da je bil Andrej učenec Janeza Krstnika in je po Janezovih besedah prepoznal Jezusa kot Mesija. In najpomembnejše, o tem je obvestil svojega brata, poznejšega prvaka apostolov Petra. 

Ime Andrej (grško Andreas – Možati) je bil najbrž njegov vzdevek, vendar je na vseh mestih v evangelijih zapisan izključno s tem imenom. Kot tisti, ki ga je Jezus prvega poklical k sodelovanju, ga zlasti pravoslavni kristjani imenujejo tudi Andrej Prvopoklicani (grško Andreas Protokletos).

Sveti Andrej, freska v cerkvi sv. Jerneja v Šiški. FOTO: Tatjana Splichal.

V evangelijih Andrej pogosto nastopa v pomembnih dogodkih, tako v zgornjem odlomku ob Jezusovem krstu, pozneje ob Jezusovi pomnožitvi kruha, pa tudi ob Jezusovi napovedi, da bo moral trpeti in umreti, kajti »če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu« (Jn 12,24).

Po Jezusovi smrti je Andrej v Svetem pismu omenjen le še enkrat (Apd 1,13), iz zgodovinskih spisov cezarejskega škofa Evzebija pa izvemo, da je širil veselo oznanilo po Mali Aziji in ob Črnem morju, vse tja do Volge. 

Zato ga imajo za glavnega nebeškega zaščitnika Rusija, Ukrajina in Romunija, pa tudi Španija, Grčija in Škotska, katere zastava vsebuje Andrejev križ. To je križ v obliki črke X, na kakršnem naj bi križali apostola Andreja v grške mestu Patras, po vsej verjetnosti 30. novembra, saj se god apostola Andreja že od prvih stoletij praznuje na ta dan. 

Za svojega zavetnika imajo sv. Andreja ribiči, mesarji in rudarji, verniki se mu priporočamo ob bolečinah v grlu in krčih, mladoporočenci pa tudi za dober zakon.

Po Andrejevi smrti so njegove relikvije odnesli v Carigrad. Od tam so njegovo glavo leta 1462 prenesli v Rim, papež Pavel VI. pa jo je leta 1964 vrnil grški pravoslavni Cerkvi. Od takrat so njegove glavne relikvije shranjene v Patrasu v cerkvi, ki nosi njegovo ime.

Apostol Andrej je tudi na Slovenskem že od nekdaj priljubljen svetnik. Mariborska nadškofija ga slavi kot svojega glavnega zavetnika.

Sv. Andreju je pri nas posvečenih 47 cerkva, od teh 16 župnijskih in 31 podružničnih. V občinah Škofja Loka in Moravče sta naselji z imenom Sveti Andrej, v občini Moravske Toplice kraj Andrejci, v občini Bloke naselje Andrejčje, južno od Ptuja pa občina in župnija Sveti Andraž v Slovenskih goricah ter župnija Sveti Andraž v Halozah.

Tudi ime je na Slovenskem zelo priljubljeno, saj je med moškimi Andrejev kar 16.563 (na 6. mestu po priljubljenosti med moškimi imeni) in Andražev 3131, 9273 Slovenk pa nosi ime Andreja.