Sv. Alojzij in deset junaških svetnikov, ki so umrli »v cvetu mladosti«
Objava:
21. 06. 2016 / 12:01
Deli:
Čas branja:
5 minut
Nazadnje Posodobljeno:
30.01.2018 / 17:30
Sv. Alojzij in deset junaških svetnikov, ki so umrli »v cvetu mladosti«
Danes goduje sv. Alojzij Gonzaga.
Danes goduje sveti Alojzij Gonzaga, ki je že pri devetih letih naredil zaobljubo čistosti za vse življenje. Njegov god obeležujejo tudi na katoliškem spletnem portalu Aleteia, kjer ob priljubljenemu svetniku predstavljajo še deset junaških svetnikov, ki so že v mladosti svoje življenje posvetili Bogu in ga Zanj tudi darovali.
Veliko ljudi vztraja pri skupni zmoti, da mora mlad človek »imeti kaj od življenja«, s čimer mislijo, da naj bi mladi v življenju uživali, počeli zabavne stvari, si ogledali svet, izkusili življenje in ne upoštevali kakršnih koli »pravil«, ki bi jih utegnila preveč omejevati. Vera pogosto velja za oviro pri zabavi in nekaj, kar je rezervirano »le za stare ljudi«.
Najbrž ne bo v preveliko presenečenje podatek, izsledek nedavne ankete, da »več kot tretjina mladih, rojenih v zadnjem tisočletju, ne čuti pripadnosti nobeni veri«.
Nikar ne povejte tega svetemu Alojziju in še desetim svetnikom, ki so umrli v svojih dvajsetih letih. Namesto da bi »imeli kaj od življenja« in »hodili ven«, so vsi »odšli v Kristusa« in se posvetili katolištvu z vsakim vlaknom svojega bitja. Pravil niso dojemali kot ovir, temveč so čutili, da jim šele zakoni Cerkve nudijo pravo svobodo.
Ti svetniki nas spominjajo, da je naše zemeljsko življenje kratko in da ne vemo ne ure ne dneva, ko nas bo Bog poklical k sebi. Za to moramo biti pripravljeni in ne smemo odlašati dejavnega življenja v veri. Z večnim življenjem ne moremo ravnati kot s kakšnim pomembnim izpitom na fakulteti, za katerega »bomo pač študirali jutri« ali pa »potegnili čez noč, tja do jutranjih ur«. Ti svetniki nas spominjajo, da je današnji dan lahko naš zadnji in da je večnost resnično zelo dolgo obdobje.
Pa si poglejmo te junaške svetnike, ki naj nam bodo navdih, da vera ni rezervirana le za sivolase gospe, ki v cerkvi običajno sedejo v zadnjo klop.
Sveti Alojzij Gonzaga: rodil se je v premožni plemiški družini, vendar se je odpovedal bogastvu in rodbinskemu nasledstvu. Pri sedemnajstih se je pridružil redu jezuitov in v Rimu nesebično skrbel za bolnike s kugo, ki jim je izpolnil vsako željo. Umrl je v starosti 23 let, tudi sam obolel za kugo.
Sveti Janez Berchmans: navdihnilo ga je življenje svetega Alojzija in tudi sam je pri sedemnajstih vstopil v red jezuitov. Po posvetitvi si je želel delati na Kitajskem. Tega ni nikoli doživel, kljub temu pa so ga že za časa življenja cenili zaradi njegove svetosti in strogosti. Umrl je star 22 let, zaradi hudega napada griže in izčrpanosti. Njegov god obhajamo 26. novembra.
Sveti Perpetua in Felicita: sveta Perpetua je bila poročena plemkinja in mati dojenega otroka, sveta Felicita pa je bila noseča sužnja, ki je bila skupaj z njo v ječi. Leta 203 sta bili obe mučeni, saj je cesar Septimij Sever leto dni prej z najstrožjimi kaznimi prepovedal prestop h krščanstvu. Za njuno priprošnjo molimo tudi v litanijah vseh svetnikov. Felicita je ob smrti štela 22 let. Njun god obhajamo 7. marca.
Sveta Terezija Deteta Jezusa: »mala Terezika« si je od otroštva dalje želela postati redovnica in pri petnajstih letih je dobila dovoljenja za vstop med karmeličanke. Njena avtobiografija Povest duše je ena izmed najpogosteje branih knjig v katoliški Cerkvi. Sv. Janez Pavel II. jo je razglasil za cerkveno učiteljico. Terezija je umrla v starosti 24 let zaradi tuberkuloze. Njen god obhajamo 1. oktobra.
Sveta Gema Galgani: italijanska mistikinja Gema si je želela vstopiti v red pasijonistov, vendar ji to zaradi šibkega zdravja ni bilo omogočeno. Slovela je po svoji svetosti in videnjih. Borila se je »s hudičem«, vendar jo je pri 25 letih premagala tuberkuloza. Njen god obhajamo 11. aprila.
Sveta Germaine Cousin: njena družina jo je zapostavljala in zlorabljala in mala pastirica Germaine je v življenju veliko pretrpela. Redno je prejemala zakramente in molila rožni venec. Umrla je v starosti 22 let. Prav posebej jo častijo v Franciji, njen god pa obhajamo 15. junija.
Sveta Katarina (Kateri) Tekakwita: Kateri slovi kot »lilija Irokezov«, katoliško vero pa je sprejela od francoskih misijonarjev. Odlikovali sta jo predvsem čistost in trdna vera. Umrla je v starosti 24 let. Njen god obhajamo 14. julija.
Sveti Karel Lwanga: kot pripadnik plemena Muganda je bil sveti Karel vodja kraljevih pažev, ki jih je dal ubiti kralj Mwanga II., ker se niso bili pripravljeni odreči katoliški veri. Pri 21 letih so ga mučili. Njegov god obhajamo 3. junija.
Bl. Elizabeta Presvete Trojice: od mladih nog si je želela pridružiti se karmeličankam, zato je zavrnila mnogo snubcev in v samostan vstopila pri 21 letih. Slovela je po svetosti in pogosto jo primerjajo s sveto Terezijo. Umrla je v starosti 26 let. Njen god obhajamo 8. novembra.
Bl. Peter Gregor Frassati: dominikanec tretjerednik je bil velik ljubitelj narave in navdušen politik. Znan je tudi kot »mož osmih blagrov«, saj je bil na skrivnem izredno dobrodelen do vseh pomoči potrebnih, za kar je družina izvedela šele ob njegovi smrti, ko se je okoli družinskega doma Frassatijevih nabrala velikanska množica ljudi. Umrl je star 24 let, po hitro napredujoči bolezni. Njegov god obhajamo 4. julija.
Vsi ti svetniki so umrli »v cvetu mladosti«, toda nobeden izmed njih svoje trdne vere v Boga ne bi nikoli zamenjal za bolj »posvetno« življenje. Spominjajo nas, da je življenje prekratko in da bi se vsi skupaj morali dosti bolj osredotočati na svoje odrešenje in odrešenje bližnjih, ne pa na vsakodnevne radosti tuzemeljskega življenja.
Vir: www.aleteia.org
Foto: Aleteia / arhiv Družine
Veliko ljudi vztraja pri skupni zmoti, da mora mlad človek »imeti kaj od življenja«, s čimer mislijo, da naj bi mladi v življenju uživali, počeli zabavne stvari, si ogledali svet, izkusili življenje in ne upoštevali kakršnih koli »pravil«, ki bi jih utegnila preveč omejevati. Vera pogosto velja za oviro pri zabavi in nekaj, kar je rezervirano »le za stare ljudi«.
Najbrž ne bo v preveliko presenečenje podatek, izsledek nedavne ankete, da »več kot tretjina mladih, rojenih v zadnjem tisočletju, ne čuti pripadnosti nobeni veri«.
Nikar ne povejte tega svetemu Alojziju in še desetim svetnikom, ki so umrli v svojih dvajsetih letih. Namesto da bi »imeli kaj od življenja« in »hodili ven«, so vsi »odšli v Kristusa« in se posvetili katolištvu z vsakim vlaknom svojega bitja. Pravil niso dojemali kot ovir, temveč so čutili, da jim šele zakoni Cerkve nudijo pravo svobodo.
Ti svetniki nas spominjajo, da je naše zemeljsko življenje kratko in da ne vemo ne ure ne dneva, ko nas bo Bog poklical k sebi. Za to moramo biti pripravljeni in ne smemo odlašati dejavnega življenja v veri. Z večnim življenjem ne moremo ravnati kot s kakšnim pomembnim izpitom na fakulteti, za katerega »bomo pač študirali jutri« ali pa »potegnili čez noč, tja do jutranjih ur«. Ti svetniki nas spominjajo, da je današnji dan lahko naš zadnji in da je večnost resnično zelo dolgo obdobje.
Pa si poglejmo te junaške svetnike, ki naj nam bodo navdih, da vera ni rezervirana le za sivolase gospe, ki v cerkvi običajno sedejo v zadnjo klop.
Sveti Alojzij Gonzaga: rodil se je v premožni plemiški družini, vendar se je odpovedal bogastvu in rodbinskemu nasledstvu. Pri sedemnajstih se je pridružil redu jezuitov in v Rimu nesebično skrbel za bolnike s kugo, ki jim je izpolnil vsako željo. Umrl je v starosti 23 let, tudi sam obolel za kugo.
Sveti Janez Berchmans: navdihnilo ga je življenje svetega Alojzija in tudi sam je pri sedemnajstih vstopil v red jezuitov. Po posvetitvi si je želel delati na Kitajskem. Tega ni nikoli doživel, kljub temu pa so ga že za časa življenja cenili zaradi njegove svetosti in strogosti. Umrl je star 22 let, zaradi hudega napada griže in izčrpanosti. Njegov god obhajamo 26. novembra.
Sveti Perpetua in Felicita: sveta Perpetua je bila poročena plemkinja in mati dojenega otroka, sveta Felicita pa je bila noseča sužnja, ki je bila skupaj z njo v ječi. Leta 203 sta bili obe mučeni, saj je cesar Septimij Sever leto dni prej z najstrožjimi kaznimi prepovedal prestop h krščanstvu. Za njuno priprošnjo molimo tudi v litanijah vseh svetnikov. Felicita je ob smrti štela 22 let. Njun god obhajamo 7. marca.
Sveta Terezija Deteta Jezusa: »mala Terezika« si je od otroštva dalje želela postati redovnica in pri petnajstih letih je dobila dovoljenja za vstop med karmeličanke. Njena avtobiografija Povest duše je ena izmed najpogosteje branih knjig v katoliški Cerkvi. Sv. Janez Pavel II. jo je razglasil za cerkveno učiteljico. Terezija je umrla v starosti 24 let zaradi tuberkuloze. Njen god obhajamo 1. oktobra.
Sveta Gema Galgani: italijanska mistikinja Gema si je želela vstopiti v red pasijonistov, vendar ji to zaradi šibkega zdravja ni bilo omogočeno. Slovela je po svoji svetosti in videnjih. Borila se je »s hudičem«, vendar jo je pri 25 letih premagala tuberkuloza. Njen god obhajamo 11. aprila.
Sveta Germaine Cousin: njena družina jo je zapostavljala in zlorabljala in mala pastirica Germaine je v življenju veliko pretrpela. Redno je prejemala zakramente in molila rožni venec. Umrla je v starosti 22 let. Prav posebej jo častijo v Franciji, njen god pa obhajamo 15. junija.
Sveta Katarina (Kateri) Tekakwita: Kateri slovi kot »lilija Irokezov«, katoliško vero pa je sprejela od francoskih misijonarjev. Odlikovali sta jo predvsem čistost in trdna vera. Umrla je v starosti 24 let. Njen god obhajamo 14. julija.
Sveti Karel Lwanga: kot pripadnik plemena Muganda je bil sveti Karel vodja kraljevih pažev, ki jih je dal ubiti kralj Mwanga II., ker se niso bili pripravljeni odreči katoliški veri. Pri 21 letih so ga mučili. Njegov god obhajamo 3. junija.
Bl. Elizabeta Presvete Trojice: od mladih nog si je želela pridružiti se karmeličankam, zato je zavrnila mnogo snubcev in v samostan vstopila pri 21 letih. Slovela je po svetosti in pogosto jo primerjajo s sveto Terezijo. Umrla je v starosti 26 let. Njen god obhajamo 8. novembra.
Bl. Peter Gregor Frassati: dominikanec tretjerednik je bil velik ljubitelj narave in navdušen politik. Znan je tudi kot »mož osmih blagrov«, saj je bil na skrivnem izredno dobrodelen do vseh pomoči potrebnih, za kar je družina izvedela šele ob njegovi smrti, ko se je okoli družinskega doma Frassatijevih nabrala velikanska množica ljudi. Umrl je star 24 let, po hitro napredujoči bolezni. Njegov god obhajamo 4. julija.
Vsi ti svetniki so umrli »v cvetu mladosti«, toda nobeden izmed njih svoje trdne vere v Boga ne bi nikoli zamenjal za bolj »posvetno« življenje. Spominjajo nas, da je življenje prekratko in da bi se vsi skupaj morali dosti bolj osredotočati na svoje odrešenje in odrešenje bližnjih, ne pa na vsakodnevne radosti tuzemeljskega življenja.
Vir: www.aleteia.org
Foto: Aleteia / arhiv Družine
