Danes sv. Alojzija Gonzago poznamo kot priprošnjika proti boleznim in kugi. Izhajal je iz plemiške družine, a pot ga je vodila k ubogim in trpečim. Kot najstarejši sin družine Gonzaga bi moral postati neustrašen bojevnik, zato ga je oče že pri štirih letih poslal na vojaške vaje. Vse pa se je spremenilo, ko je na dvoru bogatih Medičejcev, kjer se je šolal, hudo zbolel. Namesto vodenja nasilne družine se je vse bolj nagibal k branju in molitvi. Čeprav mu je oče oporekal, je postal jezuit. Ob spreobrnjenju iz starega v novo je rad rekel: »Jaz sem zvit kos železa. Prišel sem, da bi me poravnali.« Vso svojo voljo je uporabil za služenje najbolj bolnim in ranjenim. Iz bojevnika maščevanja je postal bojevnik ljubezni.

Namesto gospodovanja služenje. Namesto meča srce. Da Bog lahko poravna in naravna za ljubezen. Izziv za vse starosti in priložnosti.