Čeprav so se nekoč ukvarjali z rejo molznic in pitanjem bikov, se od leta 2000 osredotočajo na prašičerejo. Danes na kmetiji redijo približno 200 živali. Obdelujejo 19,7 hektara kmetijskih zemljišč s poudarkom na pridelavi krme za lastno čredo. Poleg tega imajo v lasti štiri hektare gozda. Živali prodajajo predvsem na domu, prilagajajoč se potrebam strank in sezonskim nihanjem.

»Sem edinka in bila sem razvajen otrok,« se pošali Suzana. »Spominjam se, kako so me tete in strici, še posebej kot punco, na kmetiji zelo razvajali. Ati pa me je vedno vključeval pri delu na traktorju.«

Odraščanje na kmetiji je bilo zame posebno. Sobivanje z živalmi mi je veliko pomenilo. Mama mi je pripovedovala, da sem kdaj celo zaspala med kunci. 

Kako pomembna je genetika svinj?

Na kmetiji imajo trenutno sodobne gene. »Smo kmetija na produkcijskem nivoju, kar pomeni, da imamo plemenske svinje, ki so hibridi in so maternalnih genotipov. Te pa so selekcionirane na boljšo plodnost ter na boljše materinske lastnosti. Parijo se z merjasci terminalnih genotipov. S tem se izboljša kakovost mesa,« je pojasnila Suzana. Kaj vse je še pomembno pri reji svinj, razkrije v podkastu.

Psička jo spremlja na vsakem koraku. FOTO: Kaja Zupanc

Kje vidi kmetijo čez 5 ali 10 let?

Suzana omenja tudi možnost dopolnilne dejavnosti – predelave mesa v mesne izdelke, ki bi jih ponujali strankam. »O tem, da bi odprli dopolnilno dejavnost na kmetiji in bi prodajali mesne izdelke, se pogovarjamo že dlje časa, ampak trenutno se preveč zaposlimo z vsem ostalim. Mogoče pa bo še kaj iz tega, vsaj z moje strani je velika želja, je pa res, da se moram tudi o tem še veliko naučiti,« pravi Suzana.

Na kmetiji vidi velik potencial in bi v prihodnje rada postala prevzemnica.

Raziskovalka na biotehniški fakulteti

Poleg tega Suzana dela na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je že štiri leta zaposlena kot raziskovalka na oddelku za zootehniko. Njeno delo zajema različna področja, vključno s spremljanjem rejskih programov, analizo statistik, obdelavo podatkov o prireji ter raziskovanjem genetike prašičev.

Celotnemu pogovoru prisluhnite na tej povezavi.

Uživa med starimi brajdami

»Seveda imamo tudi vinograd,« je dejala Suzana. »Za te konce, kjer živimo, se to že spodobi. Radi ohranjamo tradicijo, ki so jo začeli že naši predniki.« Pridelujejo avtohtone sorte vina, kot sta šmarnica in rdeča jurka. »Na trgatvi se zbere cela družina in to nas še bolj poveže.«

Podeželska mladina in potovanja ...

Je članica Društva podeželske mladine Spodnje Podravje, kjer se udeležuje raznolikih dejavnosti in deluje kot podpredsednica društva. To ji omogoča, da poveže izkušnje in znanje s širšo skupnostjo. 

O svojih strasteh in življenjskih poteh pravi, da vedno najde nove hobije. V zadnjem času je veliko potovala, kar je združila z raziskovanjem narave. Kljub občudovanju tujih krajev pa se vedno rada vrača domov in s seboj prinese poln spisek idej, kako bi uredila domačo kmetijo. 

Vedno nasmejana Suzana! FOTO: Kaja Zupanc

»Mladi imamo polno idej in smo željni novega. Nismo tuji tehnologiji. Rek, da na mladih svet stori, res drži. Mi bomo krojili novo prihodnost, ampak ob tem ohranjali tradicijo,« je zaključila Suzana. 

Če bi Suzana imela čarobno palčko in bi lahko uresničila eno stvar na področju kmetijstva, bi to bilo ...

»Želim si, da bi poklic kmeta postal cenjen in da bi manj časa čakali na gradbena dovoljenja.«

Poslušajte tudi pretekle epizode podkasta Mladost na kmetiji.