Pridelki, ki so najbolj prizadeti, so koruza za zrnje (-8,6 odstotka na ravni EU), sončnice (-5,5 odstotka) in soja (-9,6 odstotka). Trenutne napovedi pridelka teh poljščin so med 12 % (sončnice) in 16 odstotkov (koruza za zrnje) pod petletnim povprečjem.

So pa vroče in suhe razmere koristile spravilu ozimnih posevkov, zaradi česar so se napovedi pridelka nekoliko izboljšale.

Slovenija med najbolj prizadetimi evropskimi regijami

Španija, Francija, srednja in severna Italija, osrednja Nemčija, Madžarska, Romunija, Slovenija in Hrvaška so med najbolj prizadetimi regijami v Evropi. »Te regije je že prizadelo dolgotrajno pomanjkanje dežja. Obdobja vodnega in toplotnega stresa so deloma sovpadala z občutljivimi fazami cvetenja in nalivanja zrn. Ta kombinacija je povzročila nepopravljivo izgubo potenciala pridelka,« navaja poročilo.

Koruze za zrnje naj bi na ravni EU pridelali za skoraj devet odstotkov manj. FOTO: Tatjana Splichal

Ponekod opustili namakanje polj

Več držav je uvedlo ukrepe za omejevanje porabe vode za namakanje. V nekaterih regijah (npr. severozahodna Italija, južna in osrednja Španija) zelo nizke ravni vode v rezervoarjih niso zadoščale za zadostitev potreb pridelkov po vodi, zato so namakanje nekaterih polj opustili.

V državah Beneluksa, zahodni Nemčiji, zahodni Poljski, vzhodni Slovaški, Bolgariji in južni Ukrajini je pomanjkanje padavin v kombinaciji z občasnimi najvišjimi temperaturami prav tako obremenilo poletne pridelke, kar je negativno vplivalo na obete glede pridelka.

Presežek padavin v Latviji in Litvi negativno vpliva na ozimne posevke

Medtem ko je pomanjkanje padavin ugodno vplivalo na žetev ozimnih posevkov v večini držav, pa »je izrazit presežek padavin v Latviji in Litvi negativno vplival na ozimne pridelke v zadnjih fazah nalivanja in zorenja zrn ter je morda povzročil nekaj zamude pri začetku žetve,« so še navedli v sporočilu.