Po napovedih Agencije Republike Slovenije za okolje v državi vsaj do desetega avgusta ne bo omembe vrednih padavin. Praktično vse slovenske reke beležijo izjemno nizke pretoke, gladine rek pa so na številnih mestih za pol metra ali celo za meter nižje kot običajno v tem času.

Za sanacijo obstoječega stanja bi moralo v državi izdatno deževati več dni, kar pa se zagotovo ne bo zgodilo pred jesenjo.

Suša postaja naravna nesreča

Sušno stanje v teh dneh tako že prerašča v katastrofo, ki močno skrbi ribiče in tudi kmete. V številnih rekah se vrstijo pogini rib, saj lahko katastrofo v takšnih razmerah povzroči že skoraj neznaten izpust strupenih snovi. Na Kmetijsko gozdarski zbornici pa ocenjujejo, da je že davno presegla 0,3 odstotka BDP, kolikor je potrebno za razglasitev naravne nesreče.

Po besedah njenega predsednika Romana Žvegliča je stanje trenutno najslabše v Istri, na Krasu, Brkinih, Gorenjski, Beli krajini in v celotnem Podravju, medtem ko so preostale regije malenkostno manj prizadete.

V takšnih razmerah so prizadete čisto vse kulture, še zlasti pa zelenjava, sadovnjaki in trajni nasadi. Nekatere poljščine so v tem trenutku že pospravljene. V zbornici tako ocenjujejo, da je bilo pšenice in drugih žit za od 20 - do 30 odstotkov manj, kot če bi žito normalno dozorevalo.

Močno je prizadeto travinje, kjer so kmetje ostali brez druge košnje in tudi koruza. Ta letos na prodnatih in plitvih tleh letos sploh ni napravila stroka, zato bo kalorična vrednost takšne silaže izjemno majhna.

Svetovalci skušajo rešiti, kar se rešiti da

Izpad krme je še zlasti boleč za slovenske živinorejce. Dokup krme je namreč za večino od njih nemogoč, saj ta zanje postaja predraga. Po besedah Žvegliča so na terenu trenutno kmetijski svetovalci, ki poskušajo svetovati kmetom od primera do primera, apelira pa tudi na solidarnost kmetov, da se vsaj osnovna čreda v državi obdrži.

Prav tako lahko kmetje v tem trenutku še sedijo nekatere poljščine, kot sta proso in sudanska trava, ki zagotavljata dobro krmno vrednost, obenem pa sta precej odporni na sušo.

Nimamo namakalnih sistemov

Letošnja suša je razkrila tudi, da imamo v državi zelo veliko pomanjkanje namakalnih sistemov. Zamujajo pa tudi načrti za njihovo posodabljanje. Zgornji krak namakalnega sistema Vogršček naj bi bil tako dokončan šele čez šest let. V težavah pa so tudi številni kmetje, ki so si vodo za namakanje napeljali iz javnih vodovodnih sistemov, ti pa so jim v sušnih razmerah prepovedali njihovo rabo.

Škoda že presega mejo za razglasitev naravne nesreče

Pristojni škodo na terenu v tem trenutku še ocenjujejo, bo pa ta zagotovo večja kot leta 2017, ko je ta presegla 65 milijonov evrov. V kmetijski zbornici si seveda želijo, da bi postopek za ocenjevanje stekel čim prej, saj je škoda že presegla 0,3 promila BDP, kolikor je potrebno za razglasitev naravne nesreče. Po izkušnji iz leta 2017 si kmetje lahko obetajo, da bodo dobili povrnjene približno deset odstotkov nastale škode. Leta 2017 so ti tako prejeli okoli 7 milijonov evrov.