Kulisne jaslice so na ogled v prostoru ob zlati dvorani v Narodni galeriji. FOTO: Bojan Rihtaršič, Narodna galerija

Po jaslicah, ki jih je izdelal Jože Plečnik (leta 2019) – repliko so pred dnevi predstavili na slovenskem paviljonu v Dubaju –, in jaslicah Lize Hribar (božič 2020) so letos v prostoru ob zlati dvorani v Narodni galeriji na ogled kulisne jaslice podobarja in slikarja Štefana Šubica (1820 – 1884), ustvaril jih je leta 1875 za takrat novo zgrajeno župnijsko cerkev sv. Antona Puščavnika v Železnikih. Kustos vseh treh izbranih kompletov jaslic, postavljenih v Narodni galeriji, je umetnostni zgodovinar Andrej Doblehar. »Po izročilu je Šubic naslikal več kulisnih jaslic, vendar so te v Železnikih edine ohranjene ter jih restavrirane in tehnološko izpopolnjene ponovno postavljajo za božične praznike,« je zapisal Doblehar. Ker so letos jaslice na razstavi v najbolj eminentnem slovenskem razstavnem prostoru, so v Železnikih izdelali njihove replike v manjših dimenzijah – izdelali so več miniaturnih jaslic, te so na prodaj, da si jih bodo župljani in drugi ljubitelji kulisnih jaslic lahko postavili tudi v svojih domovih.

Avtor jaslic, Štefan Šubic, je vodil podobarsko delavnico v Poljanah nad Škofjo Loko, ki je v 19. stoletju celostno izdelovala cerkveno opremo za bližnjo in daljno okolico. FOTO: Bojan Rihtaršič, Narodna galerija

Jaslice rešili iz požgane cerkve

Slikar Štefan Šubic je za cerkev v Železnikih jaslične prizore naslikal na deske, ozadje z veduto mesta Betlehem pa na platno, ki je umeščeno v lesen okvir, je razložil Doblehar: »Jaslice sestavljata dva osrednja prizora na ločenih kulisah, ki ju v času postavitve tudi zamenjajo: na prvi kulisi je prizor Kristusovega rojstva, na drugi pa poklona sv. Treh kraljev.« Jaslice so prvotno postavljali v kapeli sv. Andreja, danes pa krasijo stransko kapelo. »Domačini so med drugo svetovno vojno iz požgane župnijske cerkve rešili tudi Šubičeve kulisne jaslice in jih obvarovali pred uničenjem, izjemne dragocenosti pa se zaveda tudi današnja generacija, ki skrbi za njihovo vzdrževanje in postavljanje,« je zapisal Doblehar. Mladi so za letošnji božič izdelali tudi omenjene replike za domove župljanov, ki bodo za božič pogrešali Šubičeve jaslice v župnijski cerkvi.

»Jaslice sestavljata dva osrednja prizora na ločenih kulisah, ki ju v času postavitve tudi zamenjajo: na prvi kulisi je prizor Kristusovega rojstva, na drugi pa poklona sv. Treh kraljev.« FOTO: Bojan Rihtaršič, Narodna galerija

Layerjeve, ki si jih ogledoval tudi Prešeren, hranijo v muzeju na Brezjah

»Jaslice v Železnikih sodijo v tip kulisnih jaslic, ki so se pri nas pojavile in uveljavile v 19. stoletju – dobi, ko se je postavljanje jaslic po slovenskih cerkvah zelo razmahnilo,« je zapisal kustos Doblehar: »Navadno so jaslične figure plastično izdelane in jih povezujemo s kiparskim oziroma rezbarskim likovnim ustvarjanjem, v primeru kulisnih jaslic pa gre za slikarsko delo odrskega tipa jaslic z lesenimi kulisami, ki se stopnjevano odpirajo proti gledalcu in ustvarjajo iluzijo realističnega prostora s prizorom Kristusovega rojstva.« Po besedah Dobleharja se je ohranilo le nekaj primerov tovrstnih jaslic, »zato so izjemno dragocena kulturna dediščina.« Prve tovrstne jaslice je naslikal slikar Leopold Layer za župnijsko cerkev v Kranju v zgodnjem 19. stoletju; postavljali so jih več desetletij in velja, da si jih je ogledoval tudi pesnik France Prešeren; danes jih hranijo v Muzeju jaslic na Brezjah. V sredini 19. stoletja je slikar Matevž Langus naslikal kulisne jaslice za frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja v Ljubljani, ki so jih uporabljali do okoli leta 1900, nakar so prišle v zasebno last. Zaradi slabega stanja je slikar Anton Jebačin izdelal njihovo kopijo, izvirne jaslice pa so spet pri frančiškanih. Viri po besedah Dobleharja pričajo še o nekaterih kulisnih jaslicah, vendar niso ohranjene oziroma jih več ne postavljajo. »Tak tip jaslic je nekakšen pendant kulisnim božjim grobovom, ki so se po slovenskih cerkvah ohranili v večjem številu, in pričajo o velikonočnih šegah in navadah.«

Mladi iz Železnikov so za letošnji božični čas izdelali repliko Šubičevih jaslic, postavili so jo v stranski oltar cerkve. Izdelali so več replik, ki jih lahko župljani kupijo in postavijo v svojih domovih. FOTO: Matej Rus

Kdo je bil Štefan Šubic?

Avtor jaslic, Štefan Šubic, je vodil podobarsko delavnico v Poljanah nad Škofjo Loko, ki je v 19. stoletju celostno izdelovala cerkveno opremo za bližnjo in daljno okolico, njegova sinova − znamenita slikarja realista − Janez in Jurij pa sta se s svojim likovnim delom uvrstila v vrh slovenske likovne umetnosti. V stalni zbirki Narodne galerije je na ogled tudi podoba Poklon Sv. treh kraljev Janeza Šubica, s katero nadaljuje tradicijo cerkvenega slikarstva očetove poljanske delavnice in upodabljanja božičnih dogodkov.

FOTO: Matej Rus