Študijski dnevi Draga: Pomembno je ravnotežje
Študijski dnevi Draga: Pomembno je ravnotežje
Draga se je začela v petek, 1. septembra 2023, s pogovorom s tržaškim škofom Enricom Trevisijem na temo Kakšno bratstvo je mogoče? Sobotni program so dopoldne zaznamovali mladi s temo DRAG-AI: Česa umetna inteligenca še ne ve?, o tem so govorili Daniel Doz, Andrej Flogie, Jonas Miklavčič in Borut Svara. Popoldne so Edi Kraus, Mark Pleško in Aleš Štrancar govorili o temi Inovacije in trajnostni razvoj.
Če ni jasnih pogledov na ta temeljna vprašanja, sledijo posledice
V nedeljo smo začeli s tradicionalno mašo, ki jo je daroval p. Edi Kovač. Sledil je nastop Iva Jevnikarja in Karla Hrena na temo Politične dileme Slovencev v Italiji in v Avstriji, povezovala ga je Fulvia Premolin. Ivo Jevnikar je dejal, da na odnos do narodne pripadnosti in jezika v različnih obdobjih vplivajo zunanje okoliščine in spremembe v družbi. Drugače doživlja narodnost, kdor je moral zaradi nje trpeti ter se zanjo boriti, in pa tisti, ki živi v sproščenih razmerah. Koliko se zavedamo bogastva narodne pripadnosti in pa dejstva, da lahko stopamo v dialog z drugimi in jih lahko bogatimo, samo če imamo in krepimo tudi svoje? Če »v skupnosti ni jasnih pogledov na ta temeljna vprašanja, pač sledijo posledice, kot jih marsikje prizadeto opažamo. In jasnost v teh zadevah ni le stvar političnih sredin, temveč zlasti civilne družbe, šole, Cerkve, medijev itd. Bistvena je tudi povezanost z osrednjim delom slovenskega naroda, ki živi v svoji državi. Bojim se, da vse te vidike premalo poudarjamo in mnogokrat zapademo v bolj folklorno slovenstvo, ter da je med nami še veliko enoumja.«
Peterlinovo nagrado so podelili Sergiju Pahorju
Draga se je popoldne začela s podelitvijo Peterlinove nagrade, ki jo je letos prejel Sergij Pahor, ki je kar 47 let vodil Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, in s tem nepregledno število »ponedeljkovih večerov« v Peterlinovi dvorani ter dogodkov na Študijskih dnevih Draga, je pravi pojem slovenske prisotnosti v Trstu. Več o podelitvi v posebnem prispevku.
Draga se je končala s predavanjem dr. Igorja Lukšiča (redni profesor politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani) in dr. Žige Turka (redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani), oba vidno v javnosti komentirata slovensko politično sceno, na temo Desnica in levica danes, povezovala ga je Martina Valentinčič.
Margine silijo v središče oziroma ospredje
Igor Lukšič je spomnil, da so že v antiki, predvsem v stari Grčiji, izpostavili glavni pomen sredine v politiki, to kar je pomembno tudi danes. V srednjem veku so vzpostavili razmerja zgoraj-spodaj, ne več levo-desno, torej hierarhični sistem. Šele v novem veku, po francoski revoluciji, smo se spet vrnili k razmerjem levo-desno. Izpostavil je, da se danes v politiki odnos levo-desno premika. Treba se je pogosto prilagajati oziroma premikati po političnem prizorišču levo-desno oziroma, kako na novo postaviti politično orientacijo. Za politiko levice zadnjega obdobja Lukšič ugotavlja, da se ne premika več levo-desno po političnem polju, ampak se je začela vrteti. Zasleduje politični prostor s sredino in obrobjem, margine silijo v središče oziroma ospredje. Dodal je, da se na levici s tem dogajajo velike spremembe in omenil Kitajsko, kjer se levica danes močno razlikuje od tiste v 19. in 20. stoletju, ko je skrbela, da bi vsi imeli enako pest riža.
Ni v ospredju prosta izbira posameznika, ampak dolžnost skupnosti
Žiga Turk se je najprej opredelil politično, da je demokrat, liberalec in konservativec, torej desničar. Politična zgodovina je spopad med politično enimi in drugimi. Desnica navadno reče vse je v redu, levica pa, da večinoma ni v redu, treba je vse razdreti. Po njegovem je ključna razlika, da se desnica boji Boga, levica pa ne. Za desnico je pomembno spoštovanje do tega, kar je bilo prej, izkušnje so koristne in uporabne. Levica izpostavlja razum, desnica pa izkušnje, to je vir znanja in modrosti. Za liberalno-demokratski koncept sta pomembni svoboda in enakost. Konservativni pogled je: rodimo se v družino, pleme, narod, zato so mu to temeljne vrednote. Seveda med seboj tekmujejo, če pa nastopi zunanji sovražnik, stopijo skupaj. Ni v ospredju prosta izbira posameznika, ampak dolžnost skupnosti. Desnica v svetu gradi na dediščini prejšnjih časov. Program levice pa je: svoboda od preteklosti, ne vračanje v vzorce, od katerih želi pobegniti. Turk je poudaril, da se desnica v Sloveniji razlikuje od tiste po svetu, ker so jo po vojni uničili, razlastninili, pregnali v katakombe in prestrašili. To je bilo tako radikalno, da se tudi po letu 1990 ni pobrala.
V politiki je pomembno ravnotežje
Žiga Turk meni, da se levica in desnica potrebujeta in da je v politiki pomembno ravnotežje. Zato tudi šibka levica ni dobra, ker potem »imate klerikalizem«. Potrebujemo torej ravnotežje, da se obe politični opciji soočita, le tako bo lahko država šla naprej.
Igor Lukšič se je strinjal s Turkom in dodal, da danes pri levici ni sramu, ni nobene instance, ki bi jo spoštovali (odsotni Bog). Zato se zavzema za spoštovanje družine in naroda, saj je to jedro politike. Ob tem je pomembno tudi razumevanje dolžnosti, da nisi samo ti, da so tudi drugi (v politiki), da niso drugi ovira moje svobode. Drugi so šele možnost, da lahko živimo svobodno, zato niso ovira. Treba je upoštevati drugega človeka in ga postaviti v svoj položaj, svojo svobodo. Problem današnje (slovenske) politike je, koliko te kapitalski bloki prepoznajo glede profitabilnosti. Ob vsem povedanem je Lukšič na koncu povzel, da človek mora upoštevati tradicijo, če je ne, ni levičar, niti človek ne.
Vso dogajanje na Dragi si lahko ogledamo na YouTube kanalu Draga streaming.