Katoliški inštitut (KI) med letoma 2021 in 2027 izvaja projekt digitalizacije izbranega gradiva, ki ga hrani izseljenski arhiv Studia slovenica (SSL). Projekt, ki ga finančno podpira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, želi javnosti približati manj znane vidike slovenske zgodovine, saj arhiv SSL predstavlja največjo slovensko zbirko arhivskih dokumentov, knjig in časopisov, ki so jih od konca 19. stoletja dalje proizvedli Slovenci v izseljenstvu, zlasti v evropskih državah, obeh Amerikah in Avstraliji. V arhivskih zbirkah najdemo gradivo begunskih taborišč v Avstriji in Italiji po koncu druge svetovne vojne, katoliških misij in različnih društev v izseljenstvu, političnih strank (SLS) ter osebne zapuščine pomembnih posameznikov, kot so frančiškan Kazimir Zakrajšek, ekonomista Ciril Žebot in Ljubo Sirc ter mnogi drugi. Zasluga za zbiranje bogatega gradiva gre predvsem dr. Janezu Arnežu (1923–2021), ekonomistu, domoljubu in izseljencu v ZDA, ki je večji del svojega življenja zbiral arhivske in knjižnične zapuščine dejavnih narodnozavednih Slovencev po svetu.

Prostore Studia Slovenica v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu z arhivom dr. Janeza Arneža je 3. junija 2003 blagoslovil nadškof Franc Rode. VIR: arhiv Studia slovenica

Trije dokumenti dr. Cirila Žebota

V okviru omenjenega projekta so do zdaj digitalizirali 13 besedil različnih zvrsti, od političnih razprav do univerzitetnih predavanj in osebnih dnevnikov zanimivih osebnosti. V prvem letu delovanja projekta so digitalizirali skoraj neznano politološko študijo dr. Cirila Žebota (1914–1989) iz leta 1943 z naslovom Narod sredi Evrope – razprava o srednjeevropskem vprašanju s posebnim ozirom na Slovence, ki vsebuje prvo izčrpnejšo utemeljitev takrat redke ideje o Sloveniji zunaj jugoslovanskega okvira.

Leta 2022 so nadaljevali z dvema Žebotovima spisoma, in sicer z njegovim nastopnim predavanjem na Univerzi v Ljubljani ob izvolitvi v naziv docenta leta 1942 in polemičnim traktatom z naslovom Odgovor Edvardu Kardelju iz leta 1969 glede polemike v zvezi z gradnjo prvih avtocestnih odsekov v Sloveniji.

Ciril Žebot, Slovensko državno gibanje, Spomenice in izjave za samostojno Slovenijo – povzetekZapisnik sej Akcijskega odbora za zedinjeno in suvereno slovensko državo, 1946 – povzetek

Zapisnik sej Akcijskega odbora za zedinjeno in suvereno slovensko državo, 1946–1947 – povzetekSpomini in reminiscence Matije Škerbca

Posebno zanimiva je bila objava dotlej neobjavljenega vojnega dnevnika Zvoneta Žitnika (1923–1946), ilustratorja in sodelavca v manj znani primorski veji protirevolucionarne vojske Slovenskega narodnega varnostnega zbora, ki je beležil čas druge svetovne vojne na Primorskem. V istem letu so bili digitalizirani tudi Spomini in reminiscence duhovnika in ameriškega izseljenca Matije Škerbca (1886–1963). Leta 2023 je bilo objavljenih največ dokumentov: Škerbčeva osebna kronika v dveh delih, javna zgodovinsko-politična razprava dr. Miha Kreka v ZDA, ki jo je imel leta 1959 o prihodnosti Jugoslavije, zapisniki sestankov Žebotovega Akcijskega odbora za zedinjeno in suvereno slovensko državo v letih 1946–1947 in druga dela.

Zvone Žitnik, Dnevnik iz mojega vojaškega življenja, 1. del – povzetekMatija Škerbec, Spomini in reminiscence – povzetek

Ferdinand Babnik, Dnevnik maj–julij 1945 – povzetekAlfonz Čuk, Dnevnik 1943–1947 – povzetek

Deset dokumentov o begunskem šolstvu v Avstriji

V drugem polletju letošnjega leta bo objavljenih preko 10 dokumentov, povezanih s slovenskim begunskim šolstvom v Avstriji po drugi svetovni vojni. Dokumenti iz prve roke predstavljajo delovanje slovenskih begunskih osnovnih šol, ki so jih begunci organizirali s pomočjo zavezniških sil takoj po prihodu na Vetrinjsko polje. Zajemajo obdobje treh let (do 1948) in osvetljujejo delo učiteljev in življenje otrok ter odraslih v begunskih taboriščih. Ker se je druga svetovna vojna končala pred iztekom šolskega 1944/45, so morali učenci zaključiti šolsko leto brez potrebnih učnih pripomočkov in ob neenotni ravni predznanja, saj je bila za njimi doba štiriletne okupacije in različnih razmer, v katerih so živeli. Dokumenti vsaj posredno razodevajo tudi stanje duha v taboriščih, saj je zavezniška uprava begunce večkrat selila iz enega taborišča v drugega, z njimi pa se je selila tudi šola.

Begunske šole v Vetrinju, Št. Vidu na Glini, Kellerbergu in Špitalu

Objavljeni dokumenti vključujejo: zapisnike sej učiteljskega zbora Slovenske begunske ljudske šole Vetrinj, Št. Vid na Glini, Kellerberg in Špital, šolsko kroniko, poročilo učiteljice o delu v razredu, uradne odloke o nastavitvi učiteljev itd. Gradivo osvetljuje tudi izvenšolske dejavnosti, razne prireditve, izlete in verske obrede, ki so se jih udeleževali otroci. Objavljene bodo tudi številke revij Begunček (revija je izhajala od septembra 1945 do februarja 1946 v Št. Vidu na Glini, nato Kellerbergu) in Begunska mladina (izhajala od septembra 1945 do decembra 1948, najprej v Peggetzu, nato v Špitalu), ki zrcalita življenje otrok v begunskem taborišču. Glede na to, da gradivo za to obdobje v javnih arhivih na splošno ni celovito ohranjeno, njihova objava v okviru projekta digitalizacije arhiva SSL prinaša nov in natančen vpogled v slovensko begunsko osnovno šolstvo po drugi svetovni vojni.

Digitalizirani dokumenti so dostopni na spletni strani

 Vsi digitalizirani dokumenti so dostopni na spletni strani KI: 

https://www.katoliski-institut.si/studia-slovenica. 

Vsako besedilo spremljajo osnovni podatki o izbranem delu v slovenskem in angleškem jeziku ter vsebinski povzetek. Projektni sodelavci toplo vabimo k ogledu predstavljenih vsebin.