Januarja letos je ustavno sodišče odločilo, da mora biti financiranje javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja izenačeno ne glede na to, ali ga izvajajo javne ali zasebne osnovne šole. Takšna ustavnosodna odločitev je posledica pobud, ki so jo vložili starši otrok, ki obiskujejo katoliško Osnovno šolo Alojzija Šuštarja, in Zavoda sv. Stanislava, v okviru katerega ta šola deluje od leta 2008.

Fotografija: Tatjana Splichal

Starši in zavod so namreč oktobra 2012 na ustavno sodišče naslovili pobudo za oceno ustavnosti 86. člena Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki med drugim pravi: Zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja /.../, pripadajo sredstva iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti /.../. Zasebni šoli pripada za posameznega učenca /.../ 85 % sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače, druge osebne prejemke v skladu s kolektivno pogodbo in materialne stroške na učenca oziroma dijaka v javni šoli. Takšna dikcija je bila po mnenju pobudnikov ustavne presoje v nasprotju (zlasti) s 57. členom ustave, ki določa, da je »izobraževanje svobodno«, osnovnošolsko izobraževanje pa je »obvezno in se financira iz javnih sredstev«.

Tesna večina ustavnih sodnikov jim je pritrdila: razveljavila je tisti del 86. člena krovnega šolskega zakona, ki se nanaša na javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja in državnemu zboru naložila, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi, tj. financiranje izenači.

Parlamentarna levica, ki je odločitev ustavnih sodnikov sprejela z velikim negodovanjem, pa se je le nekaj tednov pozneje odločila, da njihovo odločitev »povozi« s spremembo ustave. Socialni demokrati so namreč ob podpori poslancev Združene levice, Desusa in ZaAB sprožili postopek spreminjanja omenjenega 57. člena ustave, ki bi poslej določal, da naj bi se iz javnih sredstev financiralo osnovno izobraževanje v javnih osnovnih šolah, zasebne pa bi se lahko sofinancirale le v omejenem obsegu na način, kot bi to določil zakon. Kar v bistvu pomeni, da bi lahko vsakokratna parlamentarna večina po svoji volji in potrebi krojila pogoje delovanja zasebnih osnovnih šol. Takšna negotovost bi bila brez dvoma še ena ovira več pri delovanju peščice delujočih zasebnih osnovnih šol in pri morebitnem ustanavljanju novih.

Zgodba, ki ima veliko ideoloških, pa tudi populističnih primesi, je bila danes na dnevnem redu ustavne komisije državnega zbora. Ta je med drugim, kot je poročala STA, soglasno potrdila ustanovitev strokovne komisije, ki bo pripravila mnenje glede predlagane spremembe »šolskega člena« slovenske ustave. Sodeč po sestavi komisije bo razprava v njej zelo zanimiva in raznolika. Poslanci so namreč vanjo imenovali Franca Grada (predlog DeSUS), Rajka Pirnata (predlog SMC), Magdaleno Šverc (predlog NSi), Ivana Štuheca (predlog SDS), Majdo Potrata (predlog SD), Dina Bauka (predlog ZL) in Zdenka Kodeljo (predlog ZaAB). Ustavna komisija državnega zbora bo razpravo o predlaganem »obvozu« odločitve ustavnega sodišča o nujnosti izenačenega javnega financiranja javno veljavnih programov na javnih in zasebnih osnovnih šolah nadaljevala, ko bo strokovna skupina pripravila svoje mnenje.